V soboto se bo končala evropska klubska nogometna sezona. Prvaka v Evropski ligi (Atalanta) in Konferenčni ligi (Olympiakos) sta že znana, a to je bila le uvertura v sobotni spektakel na Wembleyju. Za najprestižnejšo klubsko lovoriko se bosta na kultnem londonskem stadionu, ki sprejme 90 tisoč gledalcev, pomerila Real Madrid in Borussia Dortmund. Vloga favorita je jasna. "Če Real ne zmaga, bo to šok. Ima zmagovalno miselnost. Čeprav je imel to sezono veliko težav s poškodbami in čeprav je brez nekega klasičnega napadalca, se je vedno izvlekel. Kot da bi imel devet življenj. Posebno mirnost jim vliva tudi trener Carlo Ancelotti," nam je povedal nekdanji slovenski reprezentant Mitja Viler.

Spomin na Skomino in 11-metrovko v prvi minuti
Viler torej stavi na Real, pri tem pa poudarja, da bo imela tudi Slovenija svojega predstavnika na Wembleyju, mariborskega sodnika Slavka Vinčića. "Sodniki so na takšnih tekmah pogosto zelo na očeh. Spomnite se leta 2019 in finala Liverpool – Tottenham, ko je Damir Skomina že po 25 sekundah pokazal na belo piko. In to upravičeno." Viler kakšnega posebnega vznemirjenja pred sobotnim večerom sicer ne čuti. "Ni več takšne evforije kot nekoč, letos verjetno tudi zaradi evropskega prvenstva, na katerem bo igrala Slovenija. Poleg tega imamo Luko Dončića, Tadej Pogačar je pravkar zmagal Giro, tako da je pozornost Slovencev obrnjena drugam. No, Liga prvakov vendarle še ima svoj čar, za finale Konferenčne lige pa se zdi, da gre za neko brezvezno tekmo."

Spet taktični boj brez veliko priložnosti?
Real je prvič v zgodovini do evropskega finala prišel neporažen, a je imel v izločilnih bojih z Leipzigom, Manchester Cityjem in Bayernom veliko dela. Kakšne so možnosti Borussie, smo vprašali Luko Petriča z Vala 202. "Ni dvoma, da je Real v krepki prednosti. Finale Lige prvakov že dolgo ni imel tako izrazitega favorita. Res pa je, da je bil tudi City lani kar močno favoriziran, pa je imel Inter svoje priložnosti, tekma pa je bila izenačena in bi se lahko nagnila na eno ali drugo stran." V finalih pogosto spremljamo taktični boj brez veliko priložnosti. Luka Petrič: "Dolgo že ni bilo zelo odprtega finala. Štirikrat zapored je bil izid 1:0, poraženec pa je več kot en gol dal samo enkrat v zadnjih 62 letih. Odprti finali so redki, obe ekipi pa sta na poti do finala v nekaterih tekmah zaigrali pragmatično. Sploh pa: na tekmah, ko je vloga favorita tako izrazita, se avtsajder po navadi ne odpre, ampak je bolj pazljiv."

Real redko izgubi proti nemškim ekipam
Petriča bo predvsem zanimalo, kdo bo dobil bitko na sredini igrišča oziroma "kako se bo Dortmund zoperstavil adutom Madrida, izjemnim podajam zimzelenega Kroosa in superenergičnemu "box-to-box" Valverdeju. Pa kako bo proti mladcem v napadu, 23-letnima Viniciusu in Rodrygu ter 20-letnemu Bellinghamu izgledal veteran, 35-letni Hummels. Realu nemški klubi ležijo, na zadnjih 20 tekmah Lige prvakov je izgubil le enkrat. Ali to sploh igra kakšno vlogo? "Real je v tej sezoni igral proti trem nemškim ekipam, pa vse gojijo precej drugačen nogomet. Union Berlin je bil v skupinskem delu še najbolj obramben, konservativen, Madrid je imel ogromno žoge, proti Leipzigu v osmini finala pa precej manj, Leipzig mu je povzročil precej težav s svojo odlično tranzicijo, Bayern pa je med vsemi tremi nemškimi ekipami še najbolj nadzoroval tekmo v prvem polfinalnem dvoboju, pa potem ni zdržal v povratni. Bolj kot od kod prihajajo ekipe, je pomembno, kako igrajo," pravi Luka Petrič.

Ancelotti? "Fenomen, izjemen pri vodenju igralcev."
Ne moremo tudi mimo Carla Ancelottija, ki gre že po peti naslov v Ligi prvakov v vlogi trenerja. Kaj ima, česar nimajo drugi? "Ne gre pozabiti, da je dva naslova osvojil že kot igralec. 35 let je minilo od prvega, 21 let pa od prvega v vlogi trenerja. Ves ta čas je že v vrhu, zmagoval pa je na veliko različnih načinov. Zelo prilagodljiv je, nima zgolj nekega izrazitega sloga kot preostali trenerji, ki spadajo med največje, denimo Guardiola in Klopp. Fenomen. Izjemen je pri vodenju igralcev. Nogometaši radi igrajo zanj, to vselej izpostavljajo, hkrati pa vnaša umirjenost v svoje ekipe. Kombinacijo obeh teh lastnosti je izpostavil Jude Bellingham po povratni četrtfinalni tekmi z Manchester Cityjem. Videl je Ancelottija, da zeha pred tekmo. Pa ga je vprašal, ali je utrujen. Ancelotti mu je odvrnil: Sem ja, zato me moraš ti očarati na igrišču."

Tudi Edin Terzić ima svoje adute
Pogovarjali smo se še s TV-komentatorjem Dejanom Obrezom, ki priznava, da bi si v finalu želel kakšnega privlačnejšega Realovega nasprotnika, kot je Borussia. Čeprav ... "Mogoče je pa tudi prav, da pride v finale ekipa, ki nima tako izrazitih zvezdnikov, kar dokazuje, da lahko tudi z manj atraktivnimi nogometaši sestaviš ekipo, ki je konkurenčna za evropski vrh. Težko si predstavljam, da bi resni evropski nogometni klubi v "špico" postavili Niclasa Füllkruga. Z vsem spoštovanjem, ampak – nekaj neverjetnega je, s takšnimi igralci priti do finala. Tu gre velika zasluga tudi trenerju Terziću. V polfinalu je našel recept za PSG, v četrtfinalu za Atletico. Borussia je bila na prvi tekmi v Madridu v izgubljenem položaju, nisem si mislil, da se lahko pobere, potem pa je odlično odigrala povratno tekmo. Real me v izločilnih bojih ni prepričal, pogosto je bil na robu izpada, a se je vedno rešil. Ancelotti ima odgovor na vsako težavo, je trener zmagovalec."