Rdeči vragi so doslej štirikrat igrali v finalu najelitnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, osvojili pa so tri naslove evropskega prvaka. Prvega že v sezoni 1967/68, ko so prav na Wembleyju po podaljšku s 4:1 premagali Benfico in postali prvi angleški klub, ki jim je uspel tak podvig - ne pa tudi prvi britanski, saj je sezono prej Celtic v finalu z 2:1 odpravil Inter. Čeprav so angleški klubi prevladovali ob koncu sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (Liverpool je evropski prvak postal štirikrat, Nottingham Forest dvakrat, Aston Villa pa je bila najboljša leta 1982), je moral United na novi evropski naslov čakati kar 31 let, nazadnje pa je klub z Old Trafforda slovito trofejo dvignil leta 2008 v Moskvi.

Na Wembley jih vežejo lepi spomini
Na stari Wembley rdeče vrage vežejo lepi spomini, saj so prav na tem kultnem stadionu vknjižili kar nekaj pomembnih zmag - najpomembnejšo pa bržkone leta 1968. Za prvo evropsko zvezdico so morali premagati Benfico, za katero je igral sloviti Eusébio. Prvi polčas je hitro minil, na začetku drugega pa so varovanci Matta Busbyja povedli prek Bobbyja Charltona, ki je v osmi minuti nadaljevanja z glavo dosegel zadetek. Razgret Wembley je v 75. minuti z izenačujočim zadetkom ohladil desni bočni napadalec Benfice Jaime Graça. V končnici se je izjemna priložnost za zmago ponudila Eusébiu, ki se je iz oči v oči znašel z vratarjem Alexom Stepneyjem, a je ta strel nekako ubranil.

Igra se je prevesilav podaljšek, kjer pa so Angleži z zadetki Charltona, Georgea Besta in Briana Kidda razblinili portugalske sanje po osvojitvi naslova evropskega prvaka, prvega po letu 1962.

V končnici ukradli zmago
V naslednjem finalu, tokrat že Lige prvakov, so rdeči vragi igrali leta 1999, ko so se na Camp Nouu udarili z münchenskim Bayernom. Ta je povedel že v 6. minuti, potem ko je Ronny Johnsen napadalca Carstena Janckerja podrl na robu kazenskega prostora, s prostega strela pa je Petra Schmeichla premagal Mario Basler. Bayern je napadal z vseh strani, bil je boljši nasprotnik, za Unitedova vrata so bili nevarni predvsem Basler, Marcus Babbel in Stefan Effenberg, Janckerju je med drugim veselje preprečila tudi prečka. Najlepša priložnost rdečih vragov v rednem delu srečanja se je ponudila Jesperju Blomqvistu, ki je po podaji Ryana Giggsa sprožil prek vrat.

Glavni sodnik Pierluigi Collina je srečanje podaljšal še za tri minute, v katerih pa se je zgodil neverjetni preobrat. Giggsov strel se je srečno odbil do Teddyja Sheringhama, ki je izid najprej izenačil, končni izid (2:1) pa je s strelom po podaji iz kota postavil Ole Gunnar Solskjær. United je sredi Barcelone na dan, ko bi bil pokojni Busby star 90 let, še drugič v zgodovini postal evropski prvak.

Tretjič na Abramovičevem dvorišču
Zadnji naslov evropskih prvakov so varovanci Alexa Fergusona osvojili leta 2008, ko so na stadionu Lužniki v Moskvi uničili zabavo lastniku Chelseaja Romanu Abramoviču. Modri s Stamford Bridgea so v polfinalu z zmago nad Liverpoolom preprečili finalni obračun najuspešnejših klubov v Angliji, v ruski prestolnici pa so se že v 26. minuti znašli v zaostanku, potem ko je Petra Čecha s strelom z glavo premagal Cristiano Ronaldo. Toda Londončani so prek Franka Lamparda izid poravnali v izdihljajih prvega polčasa in v nadaljevanju zaigrali veliko bolje, štiri minute pred iztekom rednega dela je zelo lepo priložnost po podaji Joeja Colea med drugimi zapravil še Didier Drogba.

Terryjev (ne)slavni spodrsljaj
Ker tudi po podaljških ni padla odločitev o zmagovalcu, je sledila loterija strelov z 11 metrov. V tretji seriji je Ronaldo presenetljivo zgrešil, tako da je imel kapetan modrih John Terry v peti seriji priložnost, da šele prvič v zgodovini evropski naslov pripelje v angleško prestolnico, a mu je v ključnem trenutku spodrsnilo, žoga pa je trčila ob vratnico. Glave Londončanov so padle, v sedmi seriji pa je Edwin van der Sar ubranil zelo slabo izveden strel Nicolasa Anelkaja in slavje rdečih vragov na razmočenem igrišču se je lahko začelo.

V Rimu Barcelona preprosto boljša
Edini poraz v finalu evropskega pokala oziroma Lige prvakov je Manchester United utrpel leta 2009. Na rimskem Olimpicu, ki je predtem gostil že tri finalne obračune (še zlasti je Rim srečni kraj za Liverpool, ki je tam evropski naslov osvojil v letih 1977 in 1984), se je Fergusonova četa udarila z Barcelono, ki pa je bila enostavno boljša. V vezni liniji je bil razred zase Xavi Hernández, Kataloncem pa sta naslov prvaka priborila Samuel Eto'o in Lionel Messi.