Odlično gre tudi nemški drugi ligi. Skupaj z Bundesligo sta pred 11 leti vknjižili prihodek od prodaje v višini ene milijarde evrov, lansko sezono je ta številka narasla že na tri milijarde. Glavni razlog na nemški nogometni zvezi vidijo v izboljšanju infrastrukture in v cenejših vstopnicah - znatno cenejših kot v ostalih največjih evropskih ligah. Oboje vsako sezono privlači več navijačev.

Kljub vsemu nemška prva liga še vedno zaostaja za špansko La Ligo in angleško Premier ligo. Le-ti imata gromozanske prihodke od prodaje TV-pravic, v 19. izdaji največjih zaslužkarjev med klubi, ki ga letno izda Deloitte, je med najbogatejšimi 10 klubi zgolj en iz Nemčije, in sicer Bayern, ki je na 5. mestu. V deseterico so uvrščeni še Real Madrid, Barcelona, Manchester United, PSG, Manchester City, Arsenal, Chelsea, Liverpool in Juventus. Borussia iz Dortmunda je na 11. mestu.

Nemška 2. liga sedma v Evropi
18 klubov v Bundesligi v primerjavi s sezono 2013/14 v sezoni 2014/15 povečalo prihodek od prodaje za slabih 7 odstotkov, kar nanese več kot 175 milijonov evrov (skupaj zdaj že 2,62 milijarde evrov). Rekord dosega tudi druga nemška liga, ki je prvič v zgodovini presegla mejo pol milijarde evrov (504,6 milijona evrov). Po teh podatkih je nemška druga liga uvrščena na 7. mesto v Evropi. Toda izvršni direktor DFL-ja (Deutsche Fußball Liga) Christian Seifert z rekordnimi številkami še ni zadovoljen. Namreč, v naslednjih desetih letih jih želi celo podvojiti. "Če se želi Bundesliga uvrstiti med najboljše tri lige v Evropi, mora imeti prihodek od prodaje med letoma 2025 in 2030 že okrog pet, šest milijard evrov," načrtuje Seifert, ki prav tako računa, da bodo prihodki od prodaje TV-pravic v naslednjih letih skokovito narasli. Sky Deutschland je za letošnjo sezono odštel 817 milijonov evrov, za naslednjo bo moral plačati 835 milijonov evrov. Seifert je prepričan, da bo ta številka v sezono 2017/18 narasla na dobro milijardo. Samo za primerjavo: letos sta britanska Sky in BT za TV-pravice Premier ligi odštela vrtoglavih 7 milijard evrov.

Tekme Bundeslige po obiskanosti v samem vrhu
Seifert se sicer zaveda, da v nemškem nogometu vsako leto ne bo rekordnih številk, a se je zavezal, da bodo v Nemčiji še naprej vlagali v infrastrukturo in druge projekte, s čimer bodo poskušali biti čim konkurenčnejši preostalim najmočnejšim evropskim ligam. "Infrastruktura, trajnostni razvoj in zdravo finančno stanje so temelji za športni uspeh," je dodal Seifert in poudaril: "Delujemo na različnih ravneh za ohranjanje uspešnosti našega nogometa." Nemci se lahko pohvalijo s še enim statističnim podatkom: tekme Bundeslige si je letos v povprečju na stadionih ogleda še več gledalcev kot lani. V prejšnji sezoni je povprečje znašalo 42.609 gledalcev, letos 42.685, s čimer so tekme Bundeslige najbolj obiskane tekme v Evropi. V nobeni drugi najmočnejši ligi povprečje ne znaša več kot 40.000 gledalcev na tekmo. Rekord so v Nemčiji sicer dosegli pred tremi sezonami, ko si je tekmo najelitnejšega prvenstva v povprečju na stadionih ogledalo 44.000 gledalcev.

Tudi Superliga bi pomagala Bundesligi
Seifert se je med drugim dotaknil tudi predloga predsednika upravnega odbora Bayerna Karla-Heinza Rummeniggeja o evropski Superligi, ki bi štela 20 najboljših klubov iz Anglije, Italije, Nemčije, Španije in Francije. Želi, da bi upravni organ Evropske nogometne zveze (Uefa) resneje premislil o vsem tem. "Če bi bil Uefa, bi vse skupaj vzel zelo resno. Ta liga je mišljena kot konkurenca Ligi prvakov, ne posameznim ligam. Če bi dejansko prišlo do Superlige in bi vse naredili tako, kot je treba, bi novo tekmovanje vsekakor pomagalo Bundesligi. Bayern je zelo priljubljen, tudi Borussia je postala zelo popularna, kar samo dokazuje, kakšen vpliv ima na Ligo prvakov. Ljudje radi spremljajo to tekmovanje, klubi imajo navijače po vsem svetu. Superliga bi našim klubom še dodatno pomagala pri prepoznavnosti v svetu nogometa. Uefa mora, tako kot vsako podjetje, vseskozi misliti o tem, kako bi lahko izboljšala svoja tekmovanja." je dodal. Rummeniggejevo idejo je sicer že podprl predsednik Juventusa Andrea Agnelli, ki meni, da so denarne nagrade v Ligi prvakov nezadostne.