Malokdo je pričakoval takšen razplet letošnje sezone v nemški nogometni eliti. Serijski zmagovalec Bayern je bil velik favorit, a vsakega zmagovitega obdobja je enkrat konec. Bavarci so tako prvič po sezoni 2012 ostali brez državnega naslova. Teh so v vsej zgodovini zbrali 33, kar 32 več od letošnjega prvaka, ki je po mnenju številnih nogometnih sladokuscev trpel za urokom.

Namreč, v šestih sezonah ob prelomu tisočletja je štirikrat osvojil drugo mesto, zelo boleče je predvsem leto 2000, v katerem je naslov zapravil v zadnjem krogu, čeprav je proti Unterhachingu potreboval zgolj točko. Dve leti pozneje je znova popustil pritisku, ko je izgubil dve od zadnjih treh tekem prvenstva, naslov pa prepustil Borussii iz Dortmunda.

Prav v tej sezoni so si navijači veliko obetali, na koncu pa so njihovi ljubljenci ostali brez vsega. Le teden dni po boleči zaušnici v Bundesligi je Bayer s 4:2 izgubil v finalu nemškega pokala proti Schalkeju, v finalu Lige prvakov je lekarnarje pokopal Real iz Madrida z znamenitim volejem Zinedina Zidana.

"Loserkusen" in "Neverkusen" sta angleški besedi, ki sta se prilepili na klub z BayArene, v nemškem jeziku so lekarnarji postali znani kot Vizekusen. Zadnja leta klub ni dosegal omembe vrednih rezultatov, zadnjo lovoriko je osvojil leta 1993 z zmago v finalu nemškega pokala, ko je Ulf Kirsten dosegel edini zadetek na obračunu s Hertho.

Klub je v svoji 120-letni zgodovini – ustanovljen je bil leta 1904 – osvojil zgolj dve lovoriki, in sicer Pokal Uefa in nemški pokal. Tega je osvojil leta 1993, kar je bila do letos tudi zadnja osvojena lovorika kolektiva iz Leverkusna. A vse tegobe navijačev so zdaj pozabljene ...

Sorodna novica Leverkusen z izjemno predstavo gladko odpravil Bayern in utrdil vodstvo

Xabi Alonso manjkajoči del mozaika? Da.
Nogometni zvezdnik Michael Ballack, ki je barve Bayerja nosil med letoma 1999 in 2002, je nekoč dejal, da je imel klub iz Leverkusna v ekipi vselej dovolj kakovosti, a da je vedno nekaj zmanjkalo. Ta 'nekaj' je bil, kar lahko izluščimo iz letošnje sezone, dober trener. Xabi Alonso. Bask, ki je v Leverkusen prispel brez trenerskih izkušenj 5. oktobra 2022, ko je Bayer zasedal predzadnje mesto v prvenstvu. Lekarnarji so bili obupani, trenersko mesto so zaupali nekdanjemu zvezdniku Liverpoola, madridskega Reala in Bayerna, ki še nikoli ni vodil članske nogometne ekipe. Pred nemško trenersko avanturo je namreč vodil le B-ekipo matičnega Real Sociedada.

Sorodna novica Leverkusen po novem polomu Bayerna na pragu naslova, Šeško potrdil zmago Leipziga

Učil se je od najboljših
Na nogometnih zelenicah si je nabral ogromno izkušenj, bil je tudi zelo uspešen. Treniral je pod taktirko Rafaela Beniteza, Joseja Mourinha, Carla Ancelottija in Pepa Guardiole. Od omenjenih trenerjev se je veliko naučil, ob slovesu od igralske kariere pa so mu prav ti napovedali bleščečo trenersko pot. Že pred štirimi leti je Mourinho v enem izmed podkastov dejal, da je Alonso tisti trener, ki bo v prihodnjih letih oblikoval evropski nogometni zemljevid. Podobnega mnenja je bil pozneje tudi Guardiola. "Kariero je končal eden najboljših vezistov, kar sem jih kadar koli videl," je dejal ob novici o njegovi upokojitvi in poudaril: "Vrnil se bo kot odličen trener. Kamor koli bo šel, bo uspešen." Z velikim spoštovanjem je o njem govoril tudi zdajšnji trener Liverpoola Jürgen Klopp, ki je dejal, da Alonso izstopa iz naslednje generacije trenerjev kot izjemen taktik.

Sorodna novica Leverkusen s hat-trickom Wirtza brez poraza do prvega naslova prvaka

Krstna sezona med trenerji za anale
Ne more biti torej presenečenje, da je Bayer tako uspešen. Ali pač? Natanko 557 dni od prihoda v Leverkusen je Alonso klub, ki je životaril pri dnu prvenstvene lestvice, popeljal do naslova nemškega prvaka – in to brez poraza v letošnji sezoni! Za nameček imajo lekarnarji letos izjemno priložnost za trojno krono – po osvojitvi naslova državnega prvaka lahko osvojijo še nemški pokal, saj so si priigrali mesto v finalu proti Kaiserslauternu, igrajo tudi v četrtfinalu Evropske lige. Edinstven uspeh 42-letnega trenerja iz Tolose v svoji krstni sezoni trenerja članske ekipe.

Z manj denarja po večji učinek
A kako je Bayerju uspelo z nemškega prestola izriniti bavarskega velikana? Po odhodu Roberta Lewandowskega v Barcelono so pri Bayernu začeli vneto iskanje njegovega naslednika. Mislili so, da so ga našli v Sadiu Maneju, a jo je ta kar hitro po neprepričljivih predstavah – in fizičnem obračunu z Leroyem Sanejem – popihal v Savdsko Arabijo, kjer je postal soigralec Cristiana Ronalda. Pred letošnjo sezono so Münchenčani Tottenhamu odšteli več kot 100 milijonov evrov za Harryja Kana, ki je zaupanje povrnil z 32 prvenstvenimi zadetki, a kaj ko klub s številnimi drugimi okrepitvami ni dosegel želenega učinka. Konrad Laimer, Eric Dier in Raphael Guerreiro ravni igre bavarskega kolektiva niso pretirano dvignili, tudi januarski okrepitvi – Sacha Boey in Bryan Zaragoza – nista pustili pečata. Pri Bayerju denarja za drage okrepitve preprosto ni, znajti se morajo drugače. Brez odškodnine je klub izdatno okrepil Alejandro Grimaldo iz Benfice, ki je na 29 prvenstvenih tekmah dosegel devet zadetkov in podelil tudi 13 podaj. Jonas Hofmann, dolgoletni vezist Borussie iz Mönchengladbacha, in Granit Xhaka, ki je predtem igral za Arsenal, pa sta v vezno linijo prinesla prepotrebne izkušnje. Alonso je sestavil pravo ravnovesje in sinergijo v ekipi, s katero je postavil temelje izjemne sezone, vse skupaj pa ni stalo pretirano veliko.

Teorijo je prenesel v prakso
Od kakšnih nogometnih mojstrov se je trenerskega posla učil Alonso, je znano. Manj znano je, da je bil tudi njegov oče nogometaš in trener, od katerega se je Xabi v rosni mladosti veliko naučil. Zdaj je moral Španec, svetovni prvak iz leta 2010, pridobljeno znanje pokazati tudi v praksi. Lahko je zmagovati oziroma dobre rezultate dosegati s superzvezdniki, precej težje je to storiti z manj uveljavljenimi igralci. A prav to je Alonsu tudi uspelo. Skozi vso sezono nemškega prvenstva je gojil napadalni nogomet, glavna odlika njegove filozofije pa je držanje žoge v svoji posesti, podajanje in s tem tudi utrujanje nasprotnika, ki želi žogo prestreči. Dobri rezultati so se začeli počasi, a zanesljivo zbirati, največji pečat pa je v letošnji sezoni pustil na zadnjem derbiju z Bayernom, ki so ga njegovi varovanci na BayAreni visoko dobili (3:0). S taktično mojstrovino je našel luknje v Bayernovi igri, trenerja Thomasa Tuchla je presenetil tudi s tem, da hitrega Jeremieja Frimponga ni uvrstil v začetno enajsterico. 23-letni Nizozemec je v igro vstopil šele v 65. minuti in v sodnikovem dodatku zadel za končnih 3:0. Derbi je, mimogrede, odločil Josip Stanišić, ki ga je Bayern pred začetkom sezone posodil prav v Leverkusen.

Spremenil miselnost svojih varovancev
Iz večnih poražencev je ustvaril zmagovalce, to pa mu je uspelo s pravo mentaliteto. Odigrati 43 tekem v vseh tekmovanjih brez poraza ne more biti naključje. Za tem stoji trdo delo, pravi pristop, taktična domiselnost in predvsem močna samozavest. Pod Alonsovim vodstvom so nogometaši Bayerja postali samozavestne pošasti. Tudi ko so se znašli v velikih zagatah, so se znali rešiti. Lep primer je domača tekma Evropske lige proti Qarabagu. Še v 92. minuti so Nemci zaostajali z 1:2, nato pa so na krilih Patrika Schicka v štirih minutah rezultat spreobrnili sebi v prid in zmagali s 3:2. To so odlike šampionov, da tudi ob slabši igri nekako najdejo pot do zmage. "Na številnih ključnih tekmah v letošnji sezoni smo imeli pravi pristop, pravo mentaliteto. Da se vrnemo iz izgubljenega položaja in zmagamo," je prejšnji teden na novinarski konferenci poudaril Alonso.

Našel dovolj močne zasedbe tudi brez nosilcev igre
Uspeh na zelenici prinaša tudi večje število tekem in zgoščen razpored. Ključ do uspeha je treba tedaj najti v rezervnih igralcih in pametnih rotacijah oziroma menjavah – in tudi tu je Alonso svojo nalogo opravil z odliko. Poskrbel je, da je imel skozi celotno sezono dovolj močno ogrodje v svojih začetnih enajstericah, svojim nosilcem igre pa je medtem redno nudil prepotreben počitek, zaradi katerega so lahko nastopali v boljši formi, med drugim so se izognili tudi morebitnim poškodbam. Tisti, ki so s klopi dobili priložnost, so jo zgrabili z obema rokama, razočaral ni tako rekoč nihče.

Ko nekdo zmaga, drugi izgubi
Bayerjev vzpon pa vseeno sovpada z Bayernovim padcem. Dvoboj za naslov prvaka bi bil zagotovo bolj zaostren, če bi po Tuchlovih besedah nogometaši Bayerna enako zavzetost, borbenost in natančnost pred golom s treningov prenesli tudi na tekme. Resda je imel nemški strateg, ki bavarskega velikana zapušča po koncu sezone, veliko težav s sestavljanjem ekipe, saj so se mu med sezono poškodovali številni ključni igralci, zaradi česar je imel redko na voljo najboljšo zasedbo. V napadu je tako več tekem ostal brez Serga Gnabryja, Leroya Saneja in Kingsleyja Comana, imel je težave tudi s poškodbami v obrambni vrsti. Februarska tekma z Bayerjem je bila tako rekoč odločilna v boju za naslov, po njej se je igra Bavarcev sesula kot hišica iz kart: na naslednjih sedmih prvenstvenih tekmah so zmagali zgolj trikrat, v Leverkusnu pa so si medtem že priigrali neulovljivo prednost.

Izjemno svetla prihodnost
Alonso je s svojim delom v Leverkusnu pritegnil pozornost številnih velikanov evropskega nogometa. V svojih vrstah si ga želijo predvsem pri Liverpoolu in Bayernu, tudi Real iz Madrida je izkazal zanimanje, a Bask za zdaj ostaja vsaj še leto dni v Severnem Porenju. "Imel sem dober sestanek z Bayerjem, vodilnim v klubu sem sporočil, da ostajam. Po številnih ugibanjih o moji prihodnosti sem izkoristil premor za reprezentančne tekme in si vzel čas za temeljit premislek. Leverkusen je pravi kraj zame," je konec marca potrdil Španec in dodal, da želi ekipo v prihodnji sezoni voditi v Ligi prvakov. Po osvojitvi naslova nemškega prvaka je še dodal: "V tej sezoni smo želeli igrati s pravo mentaliteto, igralci so hitro začeli dobro sodelovati. Že po prvih nekaj tekmah smo videli, da ta ekipa igra zares dober nogomet. Toda osvojiti naslov na takšen način je nekaj vrhunskega. Končno, v čast mi je reči, da je Leverkusen prvak. To je za celotno ekipo, navijače in klub."