Odrešenik iz Nazareta adut Izraela in glavna nevarnost za Oblaka

Mounes Dabour je trenutno prvi strelec avstrijske bundeslige z 12 goli, z 8 goli je drugi strelec Evropske lige, v vseh tekmovanjih je za Salzburg v sezoni 2018/19 prispeval 26 golov in 8 podaj na 38 tekmah. Foto: EPA

Oktobra se je zgodilo nepredstavljivo, Izrael je na nogometni zelenici na reprezentančni tekmi Lige narodov proti Albaniji predstavljajo šest muslimanov: pet izraelskih Arabcev, dejanskih drugorazrednih državljanov, in kapetan Bibras Natcho, pripadnik majhne skupnosti Čerkezov, sicer Izraelu lojalnih muslimanov. Selektor Andi Herzog se kot vesoljec iz Avstrije požvižga na vso politično preobremenjenost Svete dežele. Začel je namreč izkoriščati vse razpoložljive talente. Vse za to, da Izraelu končno priigra nogometno slavo, za katero si tako dolgo prizadeva, vse od edine udeležbe na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Mehiki.

Izraelski selektor Andi Herzog je legenda Rapida in rekorder po številu nastopov za Avstrijo (103). Imenovanje Herzoga je pošteno razburilo nekdanje izraelske reprezentante, saj niso pozabili, da je ravno Herzog na zadnji tekmi kvalifikacij za SP 2002 s prostega strela v sodnikovem podaljšku zadel za remi, ki je v dodatne boje za svetovno prvenstvo popeljal Avstrijo, in ne Izraela. Foto: EPA

Vračilo nogometnega dolga z Dunaja
Poetična pravica je, da 50-letni Dunajčan vrača nogometni dolg narodu, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja na čelu s Hugom Meislom oblikoval dunajsko nogometno šolo, s čimer se je začel pravi pametni in moderni nogomet, kar priznavajo tudi sami Angleži. In Herzogova prva poteza je bila jasna ‒ v reprezentanco je vrnil in na prvo mesto v konico napada postavil najboljšega nogometaša z izraelskim potnim listom.

Mounes Dabour (oz. Munes Dabbur) je kljub strelskim pohodom v Švici za Grasshopper Zürich (19 golov v sezoni 2015/16) in v Avstriji za RB Salzburg (22 golov v sezoni 2017/18) na preteklih kvalifikacijah za SP 2018 odigral pičlih 9 minut za Izrael. Dejansko kot član Salzburga kar dve leti sploh ni bil vpoklican v reprezentanco, dokler je ni 1. avgusta lani prevzel Herzog. A zdaj je tu napadalec, ki naj bi Izrael odrešil kronične neučinkovitosti in ga popeljal na prvo evropsko nogometno prvenstvo.

"Ne mešam politike s športom, sem samo srečen, da igram nogomet," je standardna fraza, s katero 26-letni Dabour uvodoma zavrne razglabljanje o pomenu njegovega igranja za Izrael. A po drugi strani ne skriva velikega ponosa, da je kot skromni arabski fantič iz Nazareta zdaj veliki vzornik mladim izraelskim Arabcem, pri čemer z denarjem in časom ter s srcem podpira mlade v Kristusovem mestu.

Iz skromnega spregledanega okolja do zvezdnika
"Izraelskoarabski igralci verjamejo vase, da lahko uresničijo sanje. Tako kot sem sam videl, da lahko Arabci igrajo na najvišji ravni, vidijo mladi zdaj še več nogometašev iz svojega okolja. Predtem izraelski Arabci niso bili deležni velike pozornosti skavtov, velikih klubov in medijev, a poglejte zdaj nas ‒ vedo, da smo prihodnost," je že pred štirimi leti kot zvezdnik mlade izraelske reprezentance (13 golov na 22 tekmah) za Vice razlagal Dabour.

Že v otroštvu je Mounes ostal brez očeta, ki je umrl zaradi srčnega napada. Vzgojila sta ga mati in najstarejši brat, skupaj z leto starejšim bratom Anasom pa sta se prek mladinskega sistema domačega Maccabi Ahi Nazareta prebila do poklicnega nogometa. Z uspehi v Tel Avivu, ko je tamkajšnjemu Maccabiju pomagal do prvega državnega naslova po desetletju, zlasti pa z dosežki v Zürichu in Salzburgu so Dabourja posvojili tudi izraelski mediji in mu priznali status prvega nogometnega zvezdnika države.

Nogometna reprezentanca Izraela je zaradi izraelsko-arabskega vprašanja doslej igrala kar v treh celinskih zvezah: Aziji, Oceaniji in od leta 1994 v Evropi. Za največji uspeh štejejo edino udeležbo na SP-ju 1970, ko so remizirali s Švedsko in poznejšo finalistko Italijo. Na evropskem prvenstvu še niso igrali, se pa ponašajo z azijskim naslovom na domačem prvenstvu 1964, še dvakrat predtem 1956 in 1960 pa so bili podprvaki celine, s katere so bili nogometno izgnani leta 1974. Foto: EPA

Poleti se seli v Sevillo
Po strelskih podvigih v Evropski ligi je Dabour pozimi postal najdražji izraelski nogometaš vseh časov. 21. januarja je podpisal pogodbo s Sevillo, kamor se bo preselil s 1. julijem za osnovno odškodnino 15 milijonov evrov. V La Ligi bo 182 cm visoki osrednji napadalec, ki ga krasijo tako moč in hitrost kot prefinjenost, skušal potrditi, da letošnjih 12 golov v Evropi (4 v kvalifikacijah za Ligo prvakov in še 8 v Evropski ligi) ni bilo naključje.

Za seboj ima 301 klubski nastop: skupaj 140 golov in 60 podaj za Maccabi Tel Aviv, Grasshopper Zürich, RB Salzburg, na vidiku je že Sevilla, kamor bo prišel kot 27-letnik. Dvakrat je bil prvak Izraela, dvakrat prvak Avstrije, dvakrat najstrelec prvenstev.

V članski reprezentanci še ni zares zablestel
A v svojem življenjepisu si Dabour želi še več ‒ zaigrati na velikem prvenstvu z reprezentanco, v kateri so Judje z vsega sveta, Arabci in Čerkez pod taktirko Avstrijca enakopravni člani enotne ekipe. Sanjsko moštvo, ki je za Izrael kot državo čista utopija. Ravno zato je članska reprezentanca veliki izziv za Dabourja, ne nazadnje je v 13 dosedanjih nastopih prispeval le 3 gole in podajo. Tudi v za Izraelce zelo spodobni Ligi narodov, kjer jim je poraz v zadnjem krogu na Škotskem (2:3) odvzel napredovanje, je bil glavni napadalec brez učinka. Zato je Dabour pred kvalifikacijami za Euro 2020 lačen reprezentančnih golov in bo glavna nevarnost za Jana Oblaka ter s prvim zvezdnikom neuigrano obrambo Slovenije.

Obupani vratar Ariel Harush po porazu s Škotsko z 2:3, kjer je Izraelu za napredovanje iz Lige C zadostoval že remi. Ne pozabimo: Slovenija je iz C izpadla v Ligo D. Vratar Harush je znan, ker je pred lastnimi navijači Beitarja, ki so znani po rasističnih izpadih, pred leti v bran vzel dva Čečena. Zaradi pritiska navijaških skrajnežev je moral po 7 letih zapustiti jeruzalemski klub. Zdaj brani za Hapoel Berševo, ki ob Nazaretu velja za osrednji klub izraelskih Arabcev. Foto: AP

Do zdaj tri medsebojne tekme, še nikoli v Izraelu
Slovenija se je z Izraelom do zdaj pomerila trikrat, nazadnje 15. avgusta 2006, ko je na prijateljski tekmi v Celju igrala 1:1. Na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2004 je 6. septembra 2003 za Bežigradom zmagala s 3:1, 7. junija istega leta pa je bilo v Antalyi v Turčiji, kjer je Izrael zaradi varnostnih razmer igral domače tekme, 0:0.

Pod Herzogom doma tri zmage s skupnih 11:1
Najboljši strelec reprezentance je član angleškega drugoligaša Queens Park Rangersa Tomer Hemed s 17 zadetki na 36 reprezentančnih tekmah. Herzog je v Ligi narodov, ki jo je Izrael končal na drugem mestu v skupini s Škotsko in Albanijo, igral s sistemom 5-3-2 oziroma 3-5-2. Oktobra je doma premagal tako Škote (2:1) kot Albance (2:0), medtem ko je v gosteh obe tekmi izgubil, septembra v Albaniji z 1:0, na zadnji tekmi novembra v Glasgowu pa s 3:2. Izraelci so pod Herzogom sicer dobili prav vse tri domače tekme, zadnjo prijateljsko z Gvatemalo s kar 7:0.

Kek: Začetna enajsterica je že kristalno jasna