Slovenska nogometna reprezentanca je sredi priprav na prvi tekmi Lige narodov. V četrtek bodo Slovenci igrali z Grčijo (20.45), v nedeljo pa z Moldavijo (18.00). Obe tekmi bosta v Stožicah. Med izbranci Matjaža Keka je prvič Murin vezist Nino Kouter.

V nedeljo ste prvič prišli na reprezentančni zbor. Bo to ostalo v posebnem spominu?
Zagotovo. Zelo sem bil vesel vpoklica in komaj čakam na tekme. Upam, da dobim kakšno priložnost, da se izkažem. Ne bo si lahko izboriti prostora. Imamo odlične veziste, ki igrajo v velikih klubih. Konkurenca je velika, moram se predstaviti v najboljši luči.

Ste bili presenečeni, ko vas je selektor Matjaž Kek 21. avgusta uvrstil na spisek reprezentantov?
Nekoliko pa res. Seveda sem si od nekdaj želel obleči reprezentančni dres, a nisem pričakoval, da bom že dobil priložnost. Ravno na kosilu sem bil, ko sem prejel klic iz kluba in so mi sporočili, da sem dobil povabilo. Fantastičen občutek in nov korak v moji karieri.

Ste častili kakšno rundo?
(Smeh). Drži, igralcem, ki so bili takrat z menoj, sem dal za pijačo.

Kakšni so prvi vtisi na Brdu?
Na zbor sem zaradi tekme zamudil in prišel v nedeljo zvečer. Prvi vtisi so bili zelo dobri. Lepo je biti med elitnimi slovenskimi nogometaši, z nami je tudi Jan Oblak, najboljši vratar na svetu. Spimo v Ljubljani v Austria Trend Hotelu, treniramo na Brdu. Tudi v Stožicah bomo preizkusili teren.

Upoštevate vsa navodila covida-19?
Da. V hotelu ima vsak svojo sobo, nosimo maske, upoštevamo razdalje.

Tudi center za trening na Brdu vas je najbrž navdušil, čeprav ga že poznate ...
Vsekakor izjemen kompleks. Odlično igrišče, sodobne garderobe ...

Tam ste 24. junija igrali finale Pokala Slovenije proti Nafti. Kaj je ostalo v spominu po pokalnem uspehu?
Predvsem slavje po tekmi je bilo vrhunsko. Navijači so bili izjemni, pričakali so nas na Fazaneriji. Že na finalni tekmi na Brdu, kjer ni bilo navijačev, so bili Black Gringosi glasni, slišalo se jih je iz ozadja. Nepozabno. Čudovito je imeti takšno podporo.

V novo sezono državnega prvenstva ste krenili idealno in imate po dveh krogih šest točk brez dobljenega zadetka, medtem ko ste vi zadeli na vsaki tekmi. Kako ocenjujete začetek?
Res smo dobro krenili v sezono. V napadu smo zelo konkretni, dobro stojimo na igrišču. V prejšnji sezoni je šepala izvedba, zdaj pa smo v napadu konkretni.

Proti Celju ste bili videti zelo motivirani. Ste želeli poravnati kakšne stare račune?
Ne. Uvod v novo sezono je pomemben, želeli smo si dobrega štarta in odigrali odlično. Onemogočili smo jih, niso imeli veliko priložnosti, mi pa ogromno.

Vas je v lanski sezoni pokalni naslov zadovoljil? V prvenstvu ste takoj po lovoriki izgubili z Domžalami in Mariborom in konec je bilo sanj o naslovu prvaka ...
Ni bilo ravno tako, ampak – preprosto nam v prvenstvo potem ni šlo po željah.

Zdaj ste torej začeli na polno, pri tem pa so vas ob zmagi nad Taborom Sežano končno lahko spodbujali tudi navijači, vsaj tisti, ki imajo sezonske vstopnice. Kako je bilo spet igrati pred glasnimi navijači?
500 se jih je zbralo in takoj se je čutila razlika. Enostavno je bil popolnoma drugačen občutek kot igrati pred praznimi tribunami, ko je vse bolj mrtvo.

Na Murinih domačih tekmah je veliko vaših sorodnikov, prijateljev, sosedov ... Kdo pa je vaš največji navijač?
Moje dekle Jasmina, pa starši in sestra. So na vsaki tekmi, včasih tudi na kakšnem gostovanju. Spodbujajo me v dobrem in slabem.

Naslednje leto bo za vas posebno, saj boste februarja postali oče. Že veste, kakšnega spola bo dojenček?
Fantek bo. Z Jasmino sva izbrala tudi njegovo ime, a ga nočem razkriti. V Krapju pri Veržeju, to je 15 minut vožnje od Fazanerije, sva si uredila stanovanje in komaj čakava, da bova starša, čeprav me Žiga Kous in Matic Maruško malce strašita, da bodo noči kratke. A z zgodnjim vstajanjem nimam težav, saj sem običajno malo po šesti uri že pokonci.

Vrniva se k nogometu. Državno prvenstvo se bo po reprezentančnem premoru nadaljevalo 12./13. septembra, Mura pa bo gostovala v Stožicah. Bo težko ohraniti popoln izkupiček?
Ne bo enostavno. Olimpija še sestavlja ekipo, veliko je bilo sprememb in še niso uigrani, a še vedno imajo kakovost. Ni pa dvoma o tem, da želimo odnesti tri točke.

Kako bi primerjali trenerja Anteja Šimundžo in Matjaža Keka, ki sta bila med letoma 1995 in 1997 soigralca pri Mariboru?
Oba sta odlična trenerja. Ante ima ogromno znanja, izkušenj. Na vsako tekmo se pripravi, prav tako tudi strokovni štab. Vedno pove, kaj manjka v igri. Tudi pokritizira, a vse zato, da lažje popraviš napake. Matjaž Kek pa – o njem govorijo rezultati pri Rijeki in pri slovenski reprezentanci, ki jo je popeljal na svetovno prvenstvo 2010.

Zdaj vas z reprezentanco čaka Liga narodov, ki je nekaterim navijačem kar malo odveč. Kako vi gledate na to tekmovanje?
Ne strinjam se, še vedno je to pomembno tekmovanje. Želimo osvojiti 1. mesto, da se prebijemo v višjo skupino. Cilj je seveda zmagati na vseh šestih tekmah.

Koliko poznate prvega nasprotnika, Grčijo?
Ne veliko. Niso pa slabi, vem, da imajo prenovljeno ekipo.

Sorodna novica Slovenci za uvod z Grki in Moldavci

Kako ste doživeli gostovanje pri estonski ekipi Nomme Kalju (tekma 1. kroga kvalifikacij za Evropsko ligo je odpadla, ker je imel nasprotnik igralce, okužene z novim koronavirusom)?
Bili smo razočarani in malo užaljeni. Greš na dolgo pot, komaj čakaš evropsko tekmo, potem pa tik pred tekmo izveš, da odpade zaradi koronavirusa.

Uefa predlaga, da bi bil dvoboj 10. septembra v Budimpešti ...
Vprašanje, kaj bo. Madžarska zapira meje in ne vem, kako bodo to izpeljali. Bomo videli, kaj bo odločila Uefa.

Kakšni pa so spomini na leto 2012, ko se je Mura presenetljivo prebila v 4. krog kvalifikacij in jo je ustavil šele Lazio?
Spomnim se, da sem proti Laziu zamenjal Eterovića in odigral zadnjih 15 minut. Nekaj izkušenj tako imam. Vsekakor upam, da tudi letos v Evropi pridemo čim dlje.