Njihova razmišljanja o aktualnem dogajanju v slovenski nogometni reprezentanci, ki je proti Angliji v soboto izgubila s 3:1, si lahko preberete spodaj, še več pa izveste, če si boste ogledali posnetek oddaje, ki ga najdete pod novico.
Bojan Prašnikar:
Poraz je nekako pričakovan. Ne smemo pozabiti, da je Anglija, čeprav ni več popolnoma v vrhu evropskega nogometa, kakovostna ekipa. Ker smo oktobra dvakrat zmagali, smo morda Angleže malo podcenili in bili pripravljeni, da bi v Londonu celo zmagali, a se to ni moglo zgoditi. Angležem smo dovolili, da so v prvem polčasu tipali naše sposobnosti, v drugem pa realizirali svoje priložnosti. Ne smemo biti preveč razočarani, izgubili smo popolnoma zasluženo. Nismo si zaslužili več.

Angleži bi lahko že v prvem polčasu iz podobnih položajev kot takrat, ko smo dobili drugi gol, dvakrat ali trikrat bolje končali napad. V prvem polčasu smo imeli malo več sreče, v drugem ne. Nismo izkoristili vsega svojega potenciala. Ta je v agresivnosti, disciplini in borbenosti, kar pomeni, da bi se morali bojevati za vsako žogo. Tako pa smo bili sorazmerno zelo daleč od igralcev, pri vsakem njihovem napadu je naša zadnja vrsta izjemno trpela, ker so Angleži enostavno prihajali skozi našo srednjo vrsto.

Novaković je odsekan od igre, v vezni vrsti vsi "carinijo" žogo, pretok žoge za prehod v napad je bistveno prepočasen. Tu imamo največje težave. Iz tekme v tekmo iščemo rešitve, ki jih ne najdemo. Včasih že napol najdemo rešitev, pa potem to opustimo in iščemo drugo. Zadnjega leta nismo dobro izkoristili. Izjemno nenevarni smo v napadu, zelo težko prihajamo do polpriložnosti, kaj šele do pravih priložnosti. Na štirih tekmah nismo imeli niti ene izrazite zapravljene priložnosti. Bistveno premalo nevarni smo, kar nas mora krepko skrbeti.

Edini smo, ki še nismo igrali s San Marinom. Do spomladi se moramo pripraviti za ključne bitke, ki bodo septembra. Odpraviti moramo napake. Ne smemo biti zadovoljni s tem, kar imamo danes.

Ivo Milovanovič:
Predvsem je škripalo v vezni vrsti, nekaj pomanjkljivosti je bilo tudi pri osrednjih branilcih. Novaković ni dobil nobene žoge, razen ene podaje ob prekinitvi. Mislim, da je Katanec lahko kar upravičeno nezadovoljen, videli smo že veliko boljše igre slovenske reprezentance. Mislim, da se tudi taktično v drugem polčasu nismo odzvali na to, ko je angleški selektor Sterlinga iz sredine premaknil na bok. Takrat so se začele naše velike težave. V prvem polčasu je Sterling v bistvu igral za Slovenijo, takrat smo še lahko kolikor toliko igrali na sredini. Ko je Wilshere z Lallano prevzel vajeti v svoje noge, pa je tam precej škripalo.

Že dolgo iščemo vezno vrsto in nimamo trdne sredine. Pri Keku sta bila Koren in Radosavljević nosilca te igre, od takrat pa ves čas poskušamo z vsemi mogočimi igralci in očitno nimamo prav srečne roke. Če ni igre v sredini, tudi zadetka ne more biti.

Trdno sem prepričan, da so tudi kakovosti Kampla bistveno boljše, kot jih je pokazal na Wembleyju. Težava je v tem, ker je očitno poškodovan. Katanec je tvegal in ni veliko dobil, česar se najbrž zaveda tudi sam. S pravim Kamplom bi bila po mojem mnenju zgodba drugačna. Moramo pa biti realni. Naš cilj je seveda drugo mesto, realno pa smo tretja reprezentanca v tej skupini.

Dejan Djuranović:
Kot je povedal že selektor, bi morali biti za uspeh vsi igralci v optimalnem stanju. Za nekaj igralcev to ne velja. Brečko, denimo, v zadnjem času ne daje tistega, kar od njega pričakujemo. Vemo tudi, da smo imeli na vseh teh tekmah težave v srcu ekipe, torej na položaju zadnjih dveh veznih igralcev, čeprav je v soboto Mertelj obrambno kar dobro odigral. Kurtić ni igral na ravni, kakršno bi od njega pričakovali. Že v prvem polčasu ni bilo videti, da bi poskušali zadržati žogo, nismo se ponujali za podaje, da bi tako vzpostavili neki ritem, ampak smo prepustili pobudo Angležem in čakali na priložnosti. Napake so nas drago stale. Nekateri igralci so v apatičnem stanju, nekateri mogoče tudi malo precenjeni. Dokler to ne bo sestavljeno v boljšo celoto oziroma optimalno stanje, bo težko.