Do leta 2007 so slovenski športni navdušenci mesto poznali predvsem zaradi svetovnega pokala v gimnastiki. Navsezadnje ste poslušalci Vala 202 v ponedeljek Mitjo Petkovška za športno dejanje, ki ga je storil prav v Cottbusu, izbrali za ime tedna.

Gospod Prašnikar je v redu
Prvo slovensko ime v Cottbusu pa je brez konkurence Bojan Prašnikar. Ko sem na železniški postaji taksistko vprašala, kako pridem do stadiona, je začudeno odvrnila: "Ste prepričani, da želite na stadion? Po sinočnji blamaži?!" Ravno v petek je namreč Energie visoko izgubil v Gelsenkirchnu. Ko sem ji razložila, da nisem prišla zaradi tekme, temveč zaradi intervjuja s trenerjem, se je pomirila: "Trener, gospod Prašnikar, je v redu. Če ne bi bilo njega, naš klub letos sploh ne bi igral v Bundesligi. Toda vprašajte ga prosim, zakaj imajo naši nogometaši vedno takšno taktiko, da upajo, da bodo zmagali na zadnjih tekmah. Zakaj ne bi že na začetku sezone zbrali dovolj točk za obstanek?"

Cottbus edini 'vzhodnjak' med elito
Resnici na ljubo Energie Cottbus, edini klub iz revnejše vzhodne Nemčije, ki igra med nemško elito, že nekaj let ne odloča povsem sam o svoji taktiki in usodi. Vzdušje na Stadionu prijateljstva je bilo v soboto, ob vrnitvi ekipe iz Gelsenkrichna, klavrno. Na igralce je čakalo nekaj zaskrbljenih navijačev in precej novinarjev. Igralci Cottbusa so se po porazu s 4:0 odločili, da bodo 600 navijačem, ki so odpotovali na tekmo s Schalkejem, vrnili denar za vstopnice. Navijači so denar zavrnili, saj po njihovem na igrišču ne šteje denar, temveč pristop.

Možnosti za obstanek res 20-odstotne?
Ravno s pravim pristopom si je naklonjenost brandenburške nogometne javnosti pridobil Bojan Prašnikar. Ko je septembra 2007 sedel na vročo klop, so bili njegovi varovanci še brez zmage. Letos jih imajo po 28 tekmah 6 in 5 neodločenih izzidov. Do konca sezone je le še 6 tekem, taktika je jasna: boj za preživetje; razpored neusmiljen. Že v nedeljo na Stadionu prijateljstva gostuje vodilno moštvo lige Wolfsburg, 9. maja prihaja Bayern. Cottbus od rešilnega 15. mesta trenutno loči le točka, a nemški novinarji mu pripisujejo dobrih 20 odstotkov možnosti za obstanek.

Prašnikar eden od le štirih tujcev na klopi bundesligaša
Tudi če bo Energie naslednje leto drugoligaš, Prašnikarju ni kaj očitati. Kolegi, ki spremljajo Cottbus, cenijo delo slovenskega trenerja, tako kot vsi, ki se zavedajo, kako nemogoče je dobiti takšno službo. Čeprav postaja prva nemška liga čedalje bolj multinacionalna, so trenerski stoli praviloma rezervirani za domačine. Med osemnajstimi izbranci so trenutno le štirje tujci: Švicarja Lucien Favre (Hertha BSC Berlin) in Marcel Koller (VfL Bochum), Nizozemec Martin Jol (Hamburger SV) in Bojan Prašnikar. Edini slovanski trener ima prav zaradi svojih korenin tudi posebne oboževalce. Med njimi je Marion Stensel, urednica lužiškosrbske oddaje na Radiu Berlin Brandenburg. Cottbus je namreč svojevrstna prestolnica lužiških Srbov. Marion Stensel si prizadeva, da v njenih oddajah ne bi bilo nemščine, zato Bojan Prašnikar na njena vprašanja odgovarja v slovenščini. Odgovore na vprašanja o njegovi dosedanji karieri ter vzponih in padcih s Cottbusom pa boste na Valu 202 slišali nocoj v ekskluzivnem intervjuju ob 21. uri.

Anja Hlača, Jutranja športna zgodba, Radio Slovenija