Nogomet ima korenine na Otoku. Angleški klubi so med najbogatejšimi in najboljšimi v Evropi, v Premier ligi se obrne največ denarja, a prvi britanski klub, ki je pokoril Evropo, je bil Celtic. Zgodba iz leta 1967 z Lizbonskimi levi, kot so navijači poimenovali legendarno zasedbo, ki je osvojila naslov, je nepozabna. O njej je zapisanih več kot 30 knjig in celo dve igri. Za Celticove navijače ima uspeh v portugalski prestolnici posebno mesto v srcih in še danes ga na stadionu med tekmami pogosto opevajo v svojih parolah.

"Ta naslov je izjemno pomemben del naše zgodovine. S tem je Celtic postal eden izmed evropskih velikanov. Vsak klub cilja na ta naslov. Številnim največjim imenom v nogometu ni uspelo tega doseči. Nekateri najbogatejši še niso bili na vrhu. Zato Celtic sodi med velikane," je pomen uspeha v Lizboni poudaril Jim Craig, ki je tedaj igral na desnem boku. Glasgowski zeleno-beli so pripravili veliko presenečenje, obenem pa nogometno Evropo navdušili z napadalnim nogometom. Nekateri pravijo, da je bil to že "totalni nogomet", pred nizozemskim z Rinusom Michelsom in Johanom Cruyffom iz 70. let. Tedanji član Celtica Jimmy Johnstone, ki so ga navijači izbrali za najboljšega nogometaša v zgodovini kluba, je njihov slog označil za "pospešeni nizozemski".

Vsi nogometaši doma v bližini stadiona
Glasgow je bilo tedaj še mesto težke industrije, okolje, iz katerega so lizbonski junaki prihajali, je bilo zaznamovano z vsakdanjim nasiljem in, kot piše Guardian, žalostnim popivanjem. BBC dodaja, da bi tako marsikdo pričakoval, da bo slog igre ekipe s takega okolja trd, agresiven in neeleganten, a ni bilo tako. To so bili fantje, ki so uživali v nogometu, med njimi ni bilo zvezdnikov, le nadarjeni nogometaši, ki so igrali napadalno, kombinatorno in predvsem popolnoma drugače kot njihovi nasprotniki v finalu. Inter je tedaj igral nepriljubljen, a učinkovit obrambni "catenaccio". So pa bili zaradi okolja, iz katerega so prihajali, navajeni igrati na kakršni koli podlagi. Levi so bili lahko učinkoviti na najboljši zelenici, enako tekoča pa je bila njihova igra, piše BBC, na zorani njivi. Obstajajo posnetki, kako na primer trenirajo v blatu, kar po zapisih britanskih medijev odraža gospodarski položaj časa, v katerem so živeli, a vendar prišli do takega uspeha.

Ob vsem skupaj je neverjeten podatek, da je Celtic na vrh prišel s samimi domačimi nogometaši. Od 15 bhoysov jih je bilo 14 doma v krogu desetih milj od Celtic Parka. Le Bobby Lennox je bil rojen 30 milj od domovanja kluba. V tisti sezoni je bil Celtic najboljši tudi v domačem prvenstvu, v škotskem pokalu in v škotskem ligaškem pokalu. Navijači Celtica še danes veljajo za izjemno zveste in klub podpirajo v velikem številu po vseh gostovanjih. V Lizbono se jih je tedaj odpravilo okoli 12.000. Zanimiva je zgodba enega, ki je denar, namenjen za poroko, raje dal za pot na Portugalsko. No, potem je ta poroka tudi odpadla. V molitvah vernih navijačev zeleno-belih so bili njihovi nogometni junaki, trenerja Jocka Steina pa so nekateri želeli kar predlagati za svetnika.

Stein: Spišite zgodovino
Nasprotnik Celtica je bil v finalu "La Grande Inter". Milančane je vodil Helenio Herrera, ki je bil takrat najbolje plačan trener v Evropi. Zanje je bil značilna obrambna taktična postavitev, na drugi strani pa je Stein že pred tekmo napovedal, da bodo njegovi varovanci napadli kot še nikoli do tedaj. "Jock Stein nam je, ko je postal trener, že prvi dan rekel, da je to naša era in da naj spišemo zgodovino. Mislim, da ga nismo razočarali," je ob 50-letnici velikega uspeha za BBC povedal nekdanji vezist Bertie Auld. Ko so čakali na začetek dvoboja, mu je Johnstone, ko je pogledal Interjeva zveneča imena, dejal, da so "kot filmske zvezde", Auld pa je odgovoril: "Pa znajo igrati?"

Inter je hitro povedel. Po hitro dosojeni enajstmetrovki je z bele točke v šesti minuti zadel Sandro Mazzola. Zatem so se Milančani osredotočili le še na branjenje izida. Devet nogometašev se je praktično postavilo pred kazenski prostor, Celtic pa je napadal. Auldu je veselje preprečil okvir vrat, nevarna poskusa Johnstona pa je ubranil Giuliano Sarti. Okvir vrat je z lobom zadel tudi Tommy Gemmel. V 63. minuti se je vendarle zatresla italijanska mreža. Z velike razdalje je z močnim strelom izenačil Gemmel. Tudi po izenačenju so Steinovi varovanci še naprej napadali, kar se jim je obrestovalo šest minut pred koncem, ko je Bobby Murdoch sprožil z razdalje, Stevie Chalmers pa je žogo preusmeril v mrežo. Po koncu so mediji kovali Celtic v zvezde in pisali, da je zmagal nogomet in da je prihodnost napadalna igra. Lizbonski levi pa so postali nesmrtni.