Prejšnji mesec je Evropska nogometna zveza (UEFA) javnosti sporočila odločitev, da bodo imeli po letu 2018 v Ligi prvakov mesto zagotovljeno vsi najboljši štirje klubi iz najmočnejših evropskih lig, španske, angleške, nemške in italijanske.

Posledice tovrstne odločitve? Največji klubi v evropskih ligah bodo postali še močnejši in bogatejši. To tudi pomeni, da bo polovica ekip v skupinskem delu Lige prvakov prihajala iz omenjenih ligaških tekmovanj, kar ni všeč 'manjšim' klubom.

Škodljiv vpliv na domača tekmovanja?
UEFA je poudarila, da spremembe prinašajo znatno povečanje prihodkov. Združenje evropskih poklicnih nogometnih zvez (EPFL), ki želi sedež v izvršnem odboru Evropske nogometne zveze, ostro nasprotuje omenjenim spremembam. "Te spremembe bodo imele škodljiv vpliv na domača tekmovanja v Evropi. Spodbudile bodo eksponentno finančno rast bogatih klubov in še večje razlike med večjimi in manjšimi klubi," so v odzivu zapisali v združenju in poudarili, da je UEFA sklep o spremembah sprejela na lastno pest in brez posvetovanja. Podobno mnenje deli tudi predsednik francoskega prvoligaša Saint-Etienna Bernard Caiazzo, ki je namero UEFE označil za katastrofalno in škandalozno.

EPFL zahteva, da se ideja o reformah opusti. Združenje je sicer tudi zagrozilo, da se utegne v nasprotnem primeru zgoditi, da bodo tekme domačih prvenstev determinirane ob isti uri kot tekme v Ligi prvakov, kar UEFI in njenim pokroviteljem zagotovo ne diši.

ECA pozdravlja reforme
Neodvisno združenje evropskih klubov (ECA) pa v nasprotju z EPFL-jem pozdravlja napovedane reforme, glavni razlog je dobiček. Po njihovem mnenju se bo od sezone 2018/19 dalje letni promet najelitnejšega evropskega klubskega nogometnega tekmovanja z 2,35 milijarde povečal na približno 3 milijarde evrov. "Tu ni zmagovalcev in poražencev. Novi koncept ni revolucija, temveč evolucija. Prepričan sem, da bodo imeli vsi klubi nekaj od tega," je dejal predsednik združenja Karl-Heinz Rummenigge in dodal, da je lani evropski prvak Real Madrid iz bazena televizijskega trga prejel manj denarja kot Manchester City, ki je izpadel v polfinalu tekmovanja. "To ni pravično in se mora spremeniti," je povedal 60-letni Nemec.

Hkrati je Rummenigge poudaril, da bodo reforme utišale govorice o t. i. Superligi in združile evropske nogometne klube. Superliga je bila njegov predlog. Gre za ligo, ki bi štela 20 najboljših klubov iz Anglije, Italije, Nemčije, Španije in Francije, predstavljala pa bi konkurenco Ligi prvakov.

Van Praag naklonjen reformam
Z reformami se sicer strinja kandidat za novega predsednika Uefe Michael van Praag, član izvršnega komiteja Evropske nogometne zveze, ki pa je na novinarski konferenci v Köbenhavnu zanikal, da bi sodeloval pri pogajanjih. Dodal je, da so bile reforme pomembne, saj je bila ideja o Superligi še kako realna. "Ponosen sem, da sem dvakrat odpotoval v München in se sestal z Rummeniggejem ter poskrbel, da do Superlige slučajno ne bi prišlo," je dejal. Medtem njegovemu protikanadidatu Aleksandru Čeferinu vse skupaj ne diši. 48-letnik je dejal, da v celoten proces UEFE ni bil vpleten in da - če bo izvoljen na položaj predsednika zveze - te odločitve ne bo mogel spremeniti. "Za majhne države, kot je Slovenija, to ni dobro," je povedal za francoski športni časopis L'Equipe in poudaril, da nogometne zveze o dogajanju v zvezi z reformo niso bile dovolj dobro obveščene. "Vedeli smo le, da Michael van Praag, Fernando Gomes in David Gill vodijo pogajanja z ECO-jem," je povedal in dodal, da je reforma Lige prvakov vseeno boljša od ideje o Superligi.

V intervjuju za Associated Press je še povedal, da reforma ni problematična le zanj, temveč tudi za vseh 55 nacionalnih nogometnih zvez.