Priljubljeni ''Slave'' je v Celju deloval v nemogočih razmerah, a je bil vse do 33. kroga celo v igri za naslov državnega prvaka. Ekipo je vodil na tekmi v Ljudskem vrtu 9. maja 2009, kjer je Maribor po zmagi z 1:0 osmič postal državni prvak. Na koncu so Celjani končali sezono na četrtem mestu. Mesec dni zatem je Stojanović zapustil klub.

''Slave'' je svoje prve nogometne korake naredil na igrišču, kjer so preigravale generacije sinov iz mešanih zakonov. Slovan je njegov prvi dom in na to je posebej ponosen, tako kot je ponosen na svoje Štepanjsko naselje, ki so mu pravili tudi DDR Štepanjsko (Državljani drugih republik). Stojanović je eden tistih športnikov v najširšem pomenu te besede, ki se ravna po klicu srca, kar v današnjem športu ni vedno priporočljivo. Še posebej takrat ne, ko se znajdete v napačnem kolektivu ali pa ko vas uporabijo za ''višje ideale''.

Za mnoge najbolj perspektiven slovenski trener, ki se je učil pri velikanih nogometa, je na svoji koži začutil, kaj pomeni znamenita krilatica iz komunističnih časov ''za ideale ginu budale''! Potem ko je v Domžalah vzgojil nekaj izjemnih posameznikov, ki so postali nepogrešljivi člani naše izbrane vrste, se je poln navdiha lotil projekta ''Celje'', kjer je doživel najbolj mučne trenutke v svoji kratki in bliskoviti trenerski karieri. Namesto da bi pomagal pri vzponu slovenskega nogometa, je pobral šila in kopita in se pridružil svojemu trenerskemu kolegu Srečku Katancu, s katerim se dokazujeta v Združenih arabskih emiratih. Eden izmed razlogov za takšno odločitev tiči tudi v razočaranju, ki ga je doživel na domačem igrišču. Bolj kot dolg, ki ga bolj kot ne neuspešno terja od svojih nekdanjih delodajalcev, sta ga razočarala nedoslednost in nespoštovanje dogovorov.

Zaradi Celjanov zavrnil Crveno zvezdo
Začetek te nogometne sage je bil več kot obetajoč, saj so ga v Celje vabili tako vneto, da se je kljub veljavni delovni pogodbi z Domžalami, ki bi jih lahko vodil vsaj še dve leti, odločil za skok v neznano. Zapustil je državnega prvaka, ki je imel tisto sezono pravico do nastopanja v kvalifikacijah za Ligo prvakov in se odločil za klub brez jasne prihodnosti. Odšel je brez denarnega nadomestila, odpovednega roka in tudi sicer brez vsakih komplikacij Domžal. Snubljenje iz Celja je bilo tako vztrajno, da je zavrnil celo ponudbo legendarne Crvene zvezde in se preselil v mesto grofov. Ni treba poudarjati, da je šel v novi klub pod pogoji, ki so mu jih ponudili sami in se niso bistveno razlikovali od tistih, ki jih je imel v Domžalah. Voden s športnim motivom in željo po vnovičnem dokazovanju je sprejel nespodobno ponudbo. Obljube o odličnih razmerah, kakovostni prehrani, vrhunski opremi in karantenah so kar deževale, zato se mu je zazdelo, da bi lahko v takšnih razmerah nekaj ustvaril.

Ne glede na razmere, je nizal odlične izide
Ni se še dobro usedel na novo klop, ko so prišle prve težave. Predsednik kluba je kmalu po njegovem prihodu odstavil Francija Pliberška in športnega direktorja Simona Sešlarja, edina, s katerima se je do takrat pogovarjal. Predsednik kluba se mu je že od samega začetka spretno izmikal. Kmalu je dojel, zakaj. Ugotovil je, da ima dvojno pogodbo, ki jo je nekdo v klubu priredil po svoje. Pozneje, ko je odstopil Pliberšek, je videl to famozno pogodbo, ki je sploh ni podpisal on. V njej so bile spremenjene vsote in ukinjeno zavarovanje. Zadevo je nemudoma prijavil Nogometni zvezi, ki je ostala nema. Umazana igra se je nadaljevala, ko so ga začeli povezovati s Pliberškom in Marjanom Vengustom, češ da je na njuni strani, on pa je le odgovarjal, da je od nekdaj na strani igralcev. Kmalu je dal odpoved tudi sam predsednik kluba, kar je pomenilo, da so na koncu ostali le še trenerji, brez športnega direktorja Sešlarja in človeka, ki ga je tudi zvabil v past - Pliberška. Seveda se ''Slave'' ni oziral na položaj, v katerem se je znašel, in je še naprej uspešno vodil prvo moštvo, ki je bilo tik pred koncem spomladanskega dela še na odličnem drugem mestu, kar je bilo za tiste razmere nekaj neverjetnega. Tega res ni pričakoval nihče, saj so pred njegovim prihodom bojevali za obstanek v ligi.

Dobil ni niti ene plače
Leto 2009 bo za vedno ostalo zapisano v njegovem dosjeju kot najslabše leto. ''Tistega famoznega leta nisem dobil ene same plače,'' se besno spominja ''Slave'', ki se je ves čas vozil iz Ljubljane v Celje, tako vse do konca prvenstva. Za nameček je bil v tistem času dvakrat po mesec in pol na bolniški, a je kljub temu delal. Vse skupaj iz solidarnosti do pomočnikov in igralcev, ki so bili v istem dreku kot on. Malce pred koncem sezone so mu ponudili novo pogodbo, ki je bila za polovico manjša. Predsednik mu je cinično dejal, da bo razumel, če je ne bo sprejel, na kar mu je Stojanović odvrnil, da se bosta o tem pogovarjala junija, do takrat pa želi imeti plačano vse, kar so mu bili dolžni. Sam je moral vnaprej plačati vse davke in prispevke na vsoto, ki bi jo moral dobiti. Bilo je štirinajst dni pred koncem prvenstva, ko je predsednik prvič prišel na igrišče pred igralce in dejal, da na jih ne bo zadrževal, če bodo dobili boljšo ponudbo.

Načrt je bil pripravljen že vnaprej
''Dan po koncu prvenstva smo imeli sestanek, na katerem je predsednik upravnega odbora vprašal, ali sem jaz še vedno trener,'' nam Stojanović, še danes šokiran, razkriva dogajanje tistih dni. ''Čudno sem ga gledal, saj sem imel pogodbo,'' komaj zadržuje jezo. Sprva ni vedel, čemu vse to sprenevedanje, a kaj kmalu je dojel, da so imeli že v naprej pripravljen načrt. ''Drugače si ne znam razlagati, zakaj me je to vprašal dan po koncu prvenstva,'' je danes prepričan Katančev pomočnik v Združenih arabskih emiratih. Odgovoril jim je, da je to odvisno od vizije kluba in njegovega zdravja. A saga se je nadaljevala. Kljub obljubam, da mu bo nakazana vsaj ena plača, s katero bi si lahko privoščil vsaj nekaj malega dopusta, se to ni zgodilo. Drugi zaposleni v klubu so dobili vsaj nekaj, le on je ostal popolnoma praznih rok. ''Če je recesija, naj bo recesija za vse,'' si je takrat mislil. Pred dopusti je ponovil vajo in se še enkrat dobil na internem sestanku s predsednikom, ki mu je znova ponudil možnost sodelovanja, le da tokrat za pol manjšo vsoto, kot je bila tista, ki je ni videl vse do danes.

Na srečo je sprejel ponudbo Katanca
Ko je prišla ponudba Srečka Katanca, je nemudoma obvestil gospoda Boža Šolo, ki je bil takrat v. d. športnega direktorja in prišlo je do novega sestanka. Ura je bila skrajno nenavadna in sicer ob pol sedmih zjutraj v Celju, kamor je moral ''Slave'' iz Ljubljane. On je bil tisti, ki je zahteval sestanek. Ker je imel ravno takrat preiskave, ni mogel zjutraj, zato so se dobili zvečer. Pravzaprav sta se še enkrat dobila na štiri oči s predsednikom kluba. ''Ko sem mu povedal za ponudbo, je hlinil presenečenje in dejal, da razume, saj da je to res lepa priložnost. 'Dovolim ti, da greš v Emirate, jezen bi bil le, če bi šel k Olimpiji,' se je licemerno šalil. V isti sapi me je prosil, naj prepričam Katanca, da pride odigrati eno tekmo v Celju,'' nadaljuje opeharjeni trener. Ostanek sestanka je minil v pogovoru o kadru in tem, kdo bi bil najboljši trener za naprej. Razšla pa sta se s stiskom rok in dobrimi željami za naprej.

Pika na i je bila kazen kluba
Minilo je nekaj dni, ko je dobil obvestilo, da ga je NK Celje, kaznovalo z ogromno vsoto v evrih, ker ni prišel na priprave. ''Vsoto so 'velikodušno' znižali na tisto, ki so jo bili sami dolžni meni,'' je še dodal. ''Nekoga, ki dela sedem mesecev in drži ekipo skupaj kljub vsem razprtijam in kljub temu, da so igralci prihajali na treninge z vlakom, nekateri celo na ''štop'', bi si zaslužil plačilo, ne pa kazen,'' je prepričan človek, ki je šel v celo zadevo s srcem, za kar je bil nagrajen z lažmi in s podtikanji. Seveda ga je kazen šokirala, zato se je želel pomeniti, a na njegove klice več niso odgovarjali. Bil je deležen napadov, čeprav je bil sam žrtev.

Vse skupaj se mu zdi nagnusno
Zdaj se sprašuje, zakaj ni nihče od trenerjev, ki so zadnja leta sodelovali z NK Celje, spregovoril o svojem delu tam. Stojanović ne razume Nogometne zveze, ki ji je že trikrat osebno predstavil svojo težavo. Tako predsedniku kot licenčnemu oddelku in predsedniku prvoligašev je podrobno razložil svojo zagato (žal ni mogel do predsednika zveze nogometnih trenerjev, a bo to storil v kratkem), toda odziva ni bilo. ''Storili niso ničesar in vsi se samo skrivajo za dejstvom, da je vse skupaj na sodišču,'' je prepričan ''Slave''. Po njegovem je bil to načrt NK Celje, kako izigrati licenčni oddelek. ''Nikdar si nisem želel, da Celje ne bi dobil licence za nastop, ker bi s tem deloval proti nogometu in igralcem, s tem pa tudi proti navijačem Celja,'' nadaljuje svojo izpoved eden izmed najbolj obetavnih slovenskih trenerjev . ''Imam preveliko spoštovanje do vseh njih, da bi jim storil kaj takšnega. Želel sem le pošteno plačilo za korektno opravljeno delo, četudi so te številke manjše od tistih v pogodbi,'' konča sago Stojanovič, ki se mu zdi vse skupaj nagnusno.

Zaslužen za razvoj zdajšnjih reprezentantov
Slaviša pa ni bil edina žrtev mačehovskega odnosa vodilnih mož kluba. Nasrkali so tudi nekateri igralci, še najbolj Martin Šarić in Oscar Lisandro Sacripanti, ki sta morala ob šestih zjutraj nositi traktorske gume. Koliko je šele tistih, ki si o tem ne upajo spregovoriti. Trener, ki je ustvaril kar nekaj reprezentantov (Zlatan Ljubijankić, Andraž Kirm, Dalibor Stevanović in Branko Ilić), v najtežjih časih pri Celju pa še Nejca Pečnika in Aleksandra Šeligo, je prepričan, da mu mora krovna organizacija stati ob strani. Ob tem ne pozabi dodati, da ja za razcvet Stevanovića in Ilića zaslužen tudi Vukadin Lalović, tako kot je bil pri Pečniku pomemben Pušnik.

Čas je za poravnavo računov
Stojanović je prepričan, da mu Celje namerno ni plačevalo, saj je do danes edini, ki ni dobil plačila. ''Za denar, ki ga ne bom dobil od Celja, bom potrkal na vrata Pliberška, ki mi je zatrjeval, da nikdar ni ostal dolžan,'' zatrjuje Stojanović, ki je upravičeno jezen in napoveduje križarsko vojno vsem tistim, ki so ga osmešili in ponižali. ''Predsednik Celja se zdaj hvali, kako urejen klub ima. Predstavlja se za rešitelja, ki je čistega obraza, brez dolgov, stopil v novo sezono,'' je dodal Stojanović, ki mu ni jasno, zakaj ravno on.

"Pričakujem njihov napad, ker se tako branijo, tako funkcionirajo in vedno je nekdo drug kriv, ampak vse, kar rečejo, posebej odgovorni, vzemite z veliko rezervo. Gromozansko. Bojim se le manipulacij na sodišču. Bojim se še kakšnih drugih nizkotnih potez, s katerimi bodo želeli izigrati vse in ne izplačati, kar morajo. Na žalost se moram boriti sam, ker mi moja krovna organizacija NZS in trenerska organizacija nista znali pomagati," je končal svojo grenko izpoved"Slave" .

Zelo je zadovoljen v Emiratih
Za konec je še pojasnil svoje načrte za prihodnost: "Moji načrti v prihodnje so seveda čim bolje oddelati svojo pogodbo, ki jo imam do konca sezone 2010/11. Trenutno nimam nobenih ponudb. Kar se pa Emiratov tiče, sem seveda zadovoljen, saj so rezultati zelo solidni (polfinale Zalivskega pokala), navadil sem se na življenski slog, spoznal ogromno ljudi in se marsikaj novega naučil."