Če so slovenski navijači ob osamosvojitvi zgolj z ljubosumjem opazovali prve uspehe hrvaške in jugoslovanske reprezentance, hkrati pa trpeli ob neuspešnih kvalifikacijskih ciklusih za velika tekmovanja, se je s tem le še utrjeval zakoreninjen mit o slovenskem športu, ki naj bi bil nagnjen večinoma k uspehom le v posameznih športih.

Sorodna novica Video: Kako smo se veselili prvega preboja na veliko tekmovanje

Vstali kot feniks iz pepela
A čudež se je vendarle zgodil! Po kvalifikacijah za SP 1998, ko je Slovenija osvojila le eno točko, jih v naslednjem ciklu kar 16 več. Na prvo veliko tekmovanje se je uvrstila v zasneženem Kijevu, kjer je žoga po strelu Mirana Pavlina nekako le našla pot v mrežo.

Proti svetovnim prvakom vodili z 2:0
Varovanci Srečka Katanca so v pripravah na Euro 2000 odigrali štiri prijateljske tekme. Februarja so na turnirju v Muscatu remizirali z Združenimi arabskimi emirati (1:1), nato pa visoko premagali Oman (4:0). Konec aprila jih je čakal najtežji mogoči tekmec, saj so v Parizu proti takrat aktualnim svetovnim prvakom povedli z 2:0. Šok v Parizu! A Francozi so se pobrali in v slovensko mrežo do konca tekme spravili tri žoge. Deset dni pred prvo tekmo na evropskem prvenstvu je Slovenija za dobro popotnico premagala Savdsko Arabijo (2:0).

Selektor: Začetne postave ne bom izdal
Katanec je večji del svoje trenerske kariere stavil na preverjena imena. Tako je dan pred tekmo napovedal: "Za sestavo moštva imam še nekaj časa, toda v glavnem vem vse. Začetne postave ne bom izdal, a moji igralci so dovolj pametni, da vedo, kdo bo tekmo začel in kdo ne." Vsem nogometašem in večini spremljevalcev reprezentance je bilo tako jasno, katerih 11 fantov bo naslednji dan ob začetku tekme priteklo na zelenico, vse od vratarja Mladena Dabanovića do napadalca Saša Udoviča.

Zahovič: Vse, da jih presenetimo
V svojem slogu je bil predrzen najboljši strelec v zgodovini reprezentance Zlatko Zahovič: "Jugoslovani vsi po vrsti igrajo v uglednih klubih. Vsekakor so na papirju močnejši, vsa igralska mesta imajo zasedena z zvezdniki, vendar še zdaleč niso nepremagljivi. Naredili bomo vse, da jih presenetimo."

Karić ‒ Zahovič za prvi gol
V Charleroiju se je tistega torkovega večera zbralo 18.500 ljudi, od tega je bilo približno 4000 slovenskih navijačev. Kot je napovedal ZZ Top, je Slovenija začela precej pogumno, prvi priložnosti sta zapravila Željko Milinović in Mladen Rudonja. Slovenski navijači (tako na licu mesta kot pred televizorji) so lahko prvič v zrak skočili točno na sredini polčasa. Daleč z leve strani je prosti strel izvajal Amir Karić, glavo je imel na pravem mestu Zahovič, 1:0! Isti igralec se je pred koncem prvega polčasa še enkrat znašel pred vratarjem Ivico Kraljem, ki pa je bil tokrat uspešnejši.

Zmaga je tu: še dva gola in rdeči karton
Sledil je neverjetni in nepozabni drugi polčas, ki je prinesel težko verjetna preobrata in se usidral v kolektivno nezavedno kot ena ključnih tekem v zgodovini slovenske reprezentance. Začetek nadaljevanja je šel po scenariju vsakega slovenskega navijača. Zahovič se je v 52. minuti sam prelevil v podajalca, s prostega strela je našel Pavlina, ki je podvojil vodstvo. Pet minut pozneje se je Zahoviču obrestovalo "tečno" pokrivanje nasprotnih branilcev, nepozornemu Siniši Mihajloviću je ukradel žogo in zabil za 3:0! TRI proti NIČ! Ko je Mihajlović v 59. minuti prejel še drugi rumeni karton, je bila avtocesta do prve slovenske zmage na velikih tekmovanjih odprta.

Vodstvo izpuhtelo v šestih minutah
A Slovenija ... ni zmagala! Le naravna katastrofa lahko prepreči slovensko zmago, je bil prepričan komentator tekme na TV Slovenija Igor E. Bergant. Naravna katastrofa je trajala le šest minut, Jugoslovani so namreč v obdobju med 67. in 73. minuto zabili kar trikrat. Najprej je rezervist Savo Milošević kaznoval napako Karića, Ljubinko Drulović je zadel za 3:2, nato pa še Miloševiću podal za 3:3. Obe reprezentanci sta si pripravili nekaj priložnosti za odločilni četrti gol, zadnjo je v sodnikovem podaljšku zapravil Milinović, srbski branilec Ivan Dudić je žogo zaustavil tik pred golovo črto.

Katanec: To je dobra šola
Po tekmi nobena reprezentanca ni bila pretirano dobre volje, kar posebej velja za slovensko, ki je (podobno kot proti Franciji) po lepem vodstvu prejela tri zadetke. "Ne vem, kaj se nam je zgodilo. To bo treba podrobno analizirati. Dve tretjini tekme smo bili boljši, fantje so pokazali izvrsten nogomet, nato pa smo odpovedali. Zadnja linija je delala napako za napako in na koncu moramo biti srečni, da nismo dobili še četrtega zadetka. Igralcem sem sicer poskušal z nasveti odpraviti napake, toda v tem nisem uspel. Na igrišče, da bi jim pomagal, pa tudi nisem mogel. Pred tekmo bi podpisal za neodločen izid, no z njim vendarle ne morem biti zadovoljen, kajti visokega vodstva ne bi smeli zapraviti. Je pa to dobra šola za naprej. To so izkušnje, ki nam jih za zdaj manjka. Prav izkušnjam se lahko Jugoslovani zahvalijo, da so se izvlekli," je tekmo ocenil Katanec.

"Tega si ne bi smeli privoščiti"
V slovenski vrsti je bil najbolj razočaran dvakratni strelec Zahovič: "V prvih 60 minutah nam je uspevalo vse. S presingom smo zaustavljali njihove napade in si pripravljali priložnosti. Nasprotnik nam ni mogel do živega, naše vodstvo pa bi bilo lahko tudi višje. Ko pa smo pozabili na presing, se je naša igra sesula. Jugoslovani so tako izkušena in kakovostna ekipa, da so to znali izkoristiti. Takega padca si vsekakor ne bi smeli privoščiti, čeprav sem vesel, da smo potrdili, da se tudi z najmočnejšimi reprezentancami lahko kosamo."

Še en remi in zadnje mesto
Kaj je sledilo? Slovenija je na naslednji tekmi izgubila proti Španiji z 2:1, še vedno marsikoga boli prehitro prejet drugi zadetek, Joseba Etxeberria je namreč odločil le nekaj sekund po Zahovičevem izenačenju. Na zadnji tekmi proti Norveški sta mreži mirovali (0:0), kar je pomenilo, da sta napredovali Španija (6 točk) in Jugoslavija (4), tekmovanje pa sta končali Norveška (4) in Slovenija (2). Izgubljeni točki proti Jugoslaviji sta boleli, a prihodnost je pokazala, da to ne bo zadnje veliko tekmovanje slovenske reprezentance, kar bomo spoznali v naslednjih dneh.

Zanimivosti:
- To je edina od devetih tekem slovenske nogometne reprezentance na velikih turnirjih, na katerih je dosegla več kot dva gola.
- Slovenija je za svojo končno uvrstitev prejela 4,8 milijona švicarskih frankov nagrade (evropski prvaki Francozi, denimo, 14,4 milijona).
- Jugoslaviji je za preboj v četrtfinale, kjer je izgubila proti Nizozemski s 6:1, pripadlo 7,8 milijona švicarskih frankov. Uefa te nagrade sprva ni želela izplačati zaradi povezav med srbsko nogometno zvezo in Slobodanom Miloševićem, a je nagrado na koncu vendarle izplačala.

Euro 2000, skupina C, Charleroi

13. junija ob 20.45:
SLOVENIJA − JUGOSLAVIJA 3:3 (1:0)
1:0 - Zahovič 23.
2:0 - Pavlin 52.
3:0 - Zahovič 57.
RK - Mihajlović 59.
3:1 - Milošević 67.
3:2 - Drulović 70.
3:3 - Milošević 73.

Slovenija: Dabanović, Milinović, Galič, Milanič, Novak, Čeh, Pavlin (74./Pavlović), Karić (78./Osterc), Zahovič, Rudonja, Udovič (64./Ačimović).

Jugoslavija: Kralj, Dudić, Đukić, Mihajlović, Nađ, Stanković (36./Stojković), Jugović, Jokanović, Drulović, Mijatović (82./Kežman), Kovačević (52./Milošević).

Sodnik: Vitor Melo Pereira (Portugalska)

Posnetki legendarnih tekem reprezentance Slovenije na TV SLO 2/MMC-ju: