... in bi tunguzijski sodnik na majhno presenečenje zdaj že vsega hudega vajenih gledalcev gol priznal, bi naši športni novinarji in njihovi strokovni sodelavci, ki nam te dni pestrijo spremljanje nogometnega prvenstva, vse to pospremili z mislijo, da bo ta gol v prihodnjih dneh verjetno predmet številnih razprav.

Da se bo o tej ali oni sodniški odločitvi še veliko govorilo, je bil v različnih inačicah verjetno najpogosteje izgovorjen in zapisan stavek dosedanjega dela prvenstva. Predvidevam, da v tukajšnjem športnem žargonu to pomeni, da se je sodnik zmotil. Najbrž, seveda.

Tudi po sedemindvajsetih počasnih posnetkih iz najrazličnejših zornih kotov ni namreč večina naših nogometnih strokovnjakov sposobna jasno in glasno reči ali zapisati, da je bil prekršek Lovrena nad Fredom izmišljen kot Miki Miška, da so bili Mehičani na tekmi proti Kamerunu oškodovani za dva kot solza čista zadetka ali da je bil pred tretjim golom Nizozemcev nad Ikerjem Casillasom storjen prekršek.

Namesto tega so jih polna usta spornih odločitev, zanje je vse mogoče in morda se jim vse le zdi, še najraje pa zaključke prepuščajo nam, gledalcem.

Točno tistim gledalcem, ki smo vsi po vrsti samooklicani strokovnjaki, ki vedno vemo bolje od sodnikov – in ne le nogometnih in ne le sodnikov – v bistvu od kogar koli, od profesorjev atomske fizike, od srčnih kirurgov, od makroekonomistov ali od znanstvenikov, ki preučujejo globalno segrevanje.

Gledalci smo pač družba vsevedov, ki neradi dvomimo o lastnih presojah in ki zaključkov ne prepuščamo nikomur, še najmanj množici nevidnih naključnežev na drugi strani signala. Mi smo pač neobjektivni navijači in kot takšni si dopuščamo imeti svoje mnenje.

Športni strokovnjaki pa iz nekega razloga želijo biti objektivni in zato se lastnega mnenja bojijo kot Ramos in Pique Robbna. Iz gole previdnost oni raje ne zaupajo niti lastnim očem in se ne upajo povedati nič enoznačnega, kaj šele da bi zavzeli kakšno trdno stališče.

Oni, ki naj bi vedeli, najraje nič ne vedo, saj je vedenje lažje prepustiti drugim in potem neobremenjeno klepetati o okroglih žogah in igri do zadnjega sodnikovega žvižga.

Ali je tako, ker naši objektivni strokovnjaki res trepetajo pred gnevom množic neobjektivnih navijačev, ali pa vendarle zato, ker v resnici nimajo pojma o tem, kaj je ofsajd in kaj prekršek za najstrožjo kazen, ne bi znal povedati.

To, dragi poslušalci, presodite sami.