Nogometašice se prebijajo naprej na vseh področjih, ob vsem preostalem pa si želijo predvsem večje enakopravnosti pri usmerjanju denarnih tokov v najpopularnejši in najbogatejši športni panogi na svetu. Sandi Škvarč (Val 202) je v Športni zgodbi ob robu 9. svetovnega prvenstva v nogometu za ženske, ki te dni poteka v Avstraliji in na Novi Zelandiji, predstavil še nekaj podrobnosti:

Ženski nogomet nikoli ne bo dosegel veljave, medijske odmevnosti in ekonomske moči, ki jo predstavlja moški nogomet. Zaradi množičnosti in vsega, kar prinaša s seboj, je moški nogomet svetovna športna velesila brez primere. A prizadevanja za enakopravnost spolov v športu, ki so se na zadnjih olimpijskih igrah odražala v tem, da je bilo pod petimi krogi prvič izenačeno število moških in ženskih disciplin, pljuskajo tudi ob vznožja trdnjave, imenovane moški nogomet.

Ne nazadnje je letošnje svetovno prvenstvo deveto po vrsti, prvo so organizirali leta 1991. Takrat je na Kitajskem nastopilo 12 reprezentanc, na naslednjih pa se je število večalo, na tokratnem jih je prvič 32. Na zadnjih prvenstvih je povprečen obisk na posamezni tekmi presegel 20.000 gledalcev. Prenosi gredo po vsem svetu, posamezne nogometašice postajajo prepoznavne v svojih okoljih in s tem zanimivejše za medije, morebitne z njimi povezane tržne niše iščejo oglaševalski guruji.

Tudi sama igra nogometašic, še posebej na najvišji ravni, ima veliko elementov tistega, kar je značilnost moškega nogometa: taktično disciplino, ostrino in nepopustljivost, za nekaj več pa morda tudi kanček ženskega šarma, ki je pač, kakor koli obračamo, svojevrstna nadgradnja ženskega nogometa.

Svetovna in evropska nogometna zveza, svetovno daleč najbogatejši panožni organizaciji ob popularizaciji ženskega nogometa, morda tudi ob večjih pritiskih javnosti in tudi tistih, ki so blizu vzvodom tovrstnega odločanja, višata denarne vložke oziroma nagrade. Na prejšnjem svetovnem prvenstvu, ki ga je leta 2019 gostila Francija, so prvakinje Američanke prejele štiri milijone dolarjev, zmagovalke letošnjega svetovnega prvenstva v Avstraliji in na Novi Zelandiji pa bodo domov odnesle 10 milijonov in pol. Skupen nagradni sklad je 110 milijonov, kar je kar 80 milijonov več kot v Franciji leta 2019, tudi ob upoštevanju, da je na prvenstvu osem reprezentanc več.

Če te številke primerjamo s tistimi, ki se delijo na moških SP-jih, trčimo ob še vedno bistveno razliko med ekonomskim učinkom moškega in ženskega nogometa. Svetovni prvaki Argentinci so iz Katarja prinesli 42 milijonov dolarjev, štiri več kot prvak Francija leta 2018 v Rusiji in sedem več kot Nemčija leta 2014 v Braziliji.

Kakor koli obračamo, v ženskem nogometu pač, grobo rečeno, ni Messija, Ronalda, Mbappeja, Alvareza, Girouda in drugih svetovnih zvezdnikov ter mnogo drugih, zaradi katerih se steka oglaševalski denar v ogromne trezorje Fife in Uefe in s katerimi svoje proračune polnijo nacionalne zveze. In, ne nazadnje, katerih drese kupujejo navijači.

Poskusimo še takole: ali kdo pozna najboljše posameznice prejšnjega ženskega SP-ja v Franciji? Prvo ime je bila Američanka Megan Rapinoe, ob njej sta po šest zadetkov dosegli še njena soigralka Alex Morgan in Angležinja Ellen White. Naj ne zveni kot poudarjanje razlik, ampak ekonomski vidik je pač tisti, ki poganja vse, tudi nogometno mašinerijo, ki pač, rečeno v prispodobi, da največ tistim, od katerih ima največ.

Toda, pozor! Medtem ko so prejemki nogometašic še vedno bistveno nižji od milijonov, ki gredo na račune nogometašev, bo Fifa na letošnjem ženskem prvenstvu uravnoteženo nagradila sodnice. Izključno sodnice bodo delile pravico na zelenicah in za to prejele 70.000 dolarjev, še dodatnih 3000 za vsako odsojeno tekmo oziroma 7000 v izločilnih bojih. In glavna poanta? Prav toliko je znašala tudi plača sodnikov na zadnjih dveh moških prvenstvih.

Fifa je torej najprej poskrbela za enakopravnost svojih, na zelenicah razlike ostajajo.
Ampak, kot rečeno, stičnih točk je kar nekaj in na njih bodo tisti ali tiste, ki jim je mar, tudi gradili naprej.

Ponedeljkov spored na SP-ju, skupina F, 1. krog:
BRAZILIJA – PANAMA 4:0 (2:0)
Ary Borges 19., 39., 70., Bia Zaneratto 48.

Skupina G:
ITALIJA – ARGENTINA 1:0 (0:0)
Girelli 87.

Skupina H:
NEMČIJA – MAROKO 6:0 (2:0)