V zgodovinskih virih lahko zasledimo, da se je nogomet na Slovenskem igral že pred letom 1920, se je pa takrat zgodil pomemben mejnik. 24. aprila 1920 je bila namreč ustanovljena ljubljanska podzveza. V stotih letih se je v slovenskem nogometu zgodilo marsikaj, v sodobni zgodovini je Slovenija enkrat nastopila na evropskem in dvakrat na svetovnem prvenstvu, že pred tem pa so v nekdanji skupni državi pomembne vloge v nogometu igrali Brane Oblak, Srečko Katanec, Branko in Marko Elsner, če omenimo le nekatere.

Slovencem v Jugoslaviji nikoli ni bilo lahko. "Poleg tega, da so nas vedno označevali za smučarje, je bila tudi konkurenca izjemno močna, morda si dobil eno priložnost, in če je nisi izkoristil, nove ni bilo več," pravi Srečko Katanec, ki je prav ob 100-letnici NZS znova stopil pred televizijsko kamero in mikrofon in se spomnil nekaterih ključnih trenutkov tako v svoji bogati karieri kot tudi v slovenskem nogometu.

Razvoj zastal zaradi portoroških sklepov
Razvoj slovenskega nogometa je močno zastal leta 1976, se spominja nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Tone Florjančič, ki je nekaj časa vodil tudi Nogometno zvezo Jugoslavije. "Pionirski nogomet, ki je predstavljal osnovo klubskega nogometa, se je prenesel v šole, toda bilo je določeno, katera šola je namenjena določenemu športu, in zgodilo se je, da je nekdo, ki je bil talentiran nogometaš, obiskoval šolo, ki je bila izbrana za drug šport, ter tako izgubil stik z nogometom," je med drugim pojasnil Florjančič, eden od 15 sogovornikov, ki bodo nastopili v športnem dokumentarnem filmu.

Oblak: "Bil sem vodonoša"
Brane Oblak o svoji nogometni karieri ne želi več prav veliko govoriti, saj pravi, da je bilo že vse zapisano in povedano. "Bil sem vodonoša, igral sem to, kar so mi rekli, obenem pa sem znal igrati nogomet." In ko se vse to poveže v celoto, dobimo enega najboljših slovenskih nogometašev v zgodovini. Nogometašu, izbranemu v idealno postavo svetovnega prvenstva leta 1974, pa je veliko več kot doseganje zadetkov pomenilo nekaj drugega. Tudi o tem je spregovoril, ko smo ga obiskali na Primorskem, kjer zdaj preživi večino časa.

Ponos in negotovost ob osamosvojitvi ter napredek ob prihodu Katanca
Brane Oblak za slovensko reprezentanco ni zaigral, je pa bil krajše obdobje njen selektor. Prvi je v samostojni Sloveniji to vlogo opravljal Bojan Prašnikar, na kar je izredno ponosen. "Zdi se mi, da je bilo prav meni usojeno, da dosežem zadetek," pa se trenutka, ko je padel prvi uradni gol za Slovenijo, spominja Igor Benedejčič.

Začetki so bili težki, pomembno vlogo pri vzpostavljanju temeljev ob osamosvojitvi pa sta odigrala Rudi Zavrl in Marko Ilešič. Ta je med drugim dan po agresiji na Slovenijo naslovil posebno pismo na takratna predsednika Uefe in Fife, Zavrl pa poudarja, da so imeli takrat le en cilj in vizijo – postaviti slovenski nogomet na evropski zemljevid nogometa. Rudi Zavrl je bil tudi tisti, ki je za selektorja izbral Srečka Katanca, pod čigar vodstvom je slovenska reprezentanca doživela prve vidnejše uspehe.

"Leta 1998, ko je reprezentanco prevzel Srečko Katanec, je v izbrano vrsto prišla tudi pozitivna energija, dal nam je dodaten zagon in samozavest," poudarjata Miran Pavlin in Zlatko Zahovič. Vse to je reprezentanco popeljalo na evropsko prvenstvo leta 2000. Na vprašanje, kaj se je takrat zgodilo, kaj se je v izbrani vrsti spremenilo, Katanec odgovarja z besedami: "Zgodil se je nogomet."

Dve leti pozneje je Slovenija nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. Medtem ko so evropsko prvenstvo zaznamovale množice slovenskih navijačev na prizorišču, si je večina ljubiteljev nogometa drugo veliko tekmovanje najbolj zapomnila po sporu med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem. 18 let pozneje sta se oba spomnila teh dogodkov in spregovorila drug o drugem.

Severnoirska streznitev in šok za Ruse na poti v Južno Afriko
Slovenija je na svetovnem prvenstvu zaigrala tudi leta 2010, kar je bilo tudi zadnje veliko tekmovanje, na katerem smo jo spremljali. "Streznitev smo doživeli po porazu v Belfastu," poudarja takratni (in tudi sedanji) selektor izbrane vrste Matjaž Kek. Streznitev so malce pozneje doživeli tudi Rusi, tekmeci Slovenije v dodatnih kvalifikacijah. "Po zadetku Zlatka Dedića smo se branili še celoten drugi polčas in v zadnjih minutah tekme sploh nisem več vedel, kaj naj počnem," razlaga takratni predsednik zveze Ivan Simič. Boštjan Cesar, nogometaš, ki je v naslednjih letih za Slovenijo zbral 101 nastop, pa dodaja: "Ta tekma je bila vrhunec moje kariere." V Južni Afriki so slovenski nogometaši doživeli tudi prvo zmago, z 1:0 so z zadetkom kapetana Roberta Korena premagali Alžirijo. Po tem Sloveniji preboj na veliko tekmovanje ni več uspel.

Nogometni klub Maribor in evropska zgodba
Ob 100-letnici krovne nogometne organizacije nikakor ne smemo spregledati klubskih uspehov in igranja Maribora med evropsko klubsko elito. "Za te uspehe smo res garali in bili na koncu tudi poplačani," ob spominu na največje klubske uspehe pravi dolgoletni športni direktor Zlatko Zahovič. Da je uspehe mogoče doseči le ob složnosti, pa poudarja Darko Milanič, med drugim kapetan Slovenije na evropskem prvenstvu 2000, pozneje pa vrsto let tudi trener kluba iz štajerske prestolnice: "Veliki uspehi slovenskega reprezentančnega in klubskega nogometa so bili doseženi na zelo podoben način, na način, da so se vsi skupaj podredili skupnemu cilju."

Iz male Slovenije na vrh nogometne Evrope
V zadnjem desetletju velja izpostaviti uspešno izvedbo evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu leta 2018 in tudi napredek v ženskem nogometu ter uveljavitev slovenskih sodnikov na mednarodnih prizoriščih, o čemer priča tudi to, da je Damir Skomina z ekipo med drugim sodil v finalu elitne Lige prvakov. Največji preboj pa je uspel Aleksandru Čeferinu, nekdanjemu predsedniku NZS-ja, ki je bil leta 2016 izvoljen za predsednika Evropske nogometne zveze in jo vodi še danes. Na Uefi je uvedel kar nekaj sprememb, med drugim tudi omejitev mandatov. "Najlažje je ljudi prepričati o tem, če si najprej strikten sam do sebe," poudarja prvi mož evropskega nogometa, ki z zanimanjem spremlja tudi nastope slovenskih nogometašev doma in po svetu.

Prihodnost bo svetla
Ponosen je lahko na enega najboljših vratarjev na svetu Jana Oblaka, ki je v posebnem pogovoru za dokumentarni športni film razkril, kje ob pomembnejših nastopih hrani slovensko zastavo, in se uzrl tudi v slovensko nogometno prihodnost. Verjame v to, da bo svetla, in dodaja: "Od trenutka, ko sem videl, kako ljudje doživljajo uspehe ob nastopih slovenske reprezentance na velikih tekmovanjih, se je v meni prebudila želja, da bi nekoč tudi sam to na igrišču prinesel tej državi, in verjamem v to, da mi bo uspelo."

Pred Nogometno zvezo Slovenije so zdaj že novi izzivi, povezani tako s klubskim kot reprezentančnim nogometom. Prihodnje leto bo Slovenija skupaj z Madžarsko gostila evropsko prvenstvo do 21 let. Predsednik NZS-ja Rade Mijatović, ki je oktobra letos dobil nov mandat na čelu krovne nogometne organizacije, z optimizmom zre v prihodnost: "Na temelju preteklih stotih let imamo odlično osnovo, da gradimo tudi prihodnjih 100 let."