S tem se težave pri najuspešnejšemu nogometnemu klubu v Angliji nadaljujejo. Pred letom dni so blesteli v domačem prvenstvu in v Ligi prvakov, med sezono dvakrat premagali Chelsea (s tem tudi prekinili niz neporaženosti na Stamford Bridgeu), ponižali Manchester United in za nameček osramotili še madridski Real. Letošnje predstave pa so le bleda senca lanskih. Kako je torej mogoče, da se je ekipa, ki se je v prejšnji sezoni do zadnjega borila za naslov angleškega prvaka, letos znašla v sivem povprečju?
Mošnjiček vrgli skozi okno?
Ekipo je precej oslabil poletni odhod izjemnega organizatorja igre Xabija Alonsa, ki je Merseyside zamenjal za Madrid. Njegova odsotnost se pri Liverpoolu še kako pozna, toda to vsekakor ne sme biti izgovor za slabe predstave v vezni liniji, kjer sta letos večkrat razočarala pred leti najboljši nogometaš v Braziliji Lucas Leiva in Javier Mascherano. Navijači se poleg tega ne morejo otresti občutka, da je menedžer Rafael Benitez nespametno zapravil 40 milijonov funtov, ki jih je porabil za odškodnini za Alberta Aquilanija in Glena Johnsona. Prvi je moral začetek sezone izpustiti zaradi poškodbe, zdaj pa ga ima Benitez bolj ali manj na klopi. Še dalj časa je bil odsoten Johnson, tako da sta okrepitvi, za kateri je Liverpool odštel skoraj ves denar, namenjen za prestope, neprestano odsotni. Z omenjenima igralcema so rdeči, vsaj kar zadeva letošnjo sezono, krepko brcnili v temo.
Nenehne poškodbe ključnih igralcev, zamenjave nezadostne
Poleg slabih okrepitev so jo Liverpoolčanom letos zagodle tudi poškodbe, ki so vsakič znova vzele kakšnega ključnega igralca ali več le-teh. Fernando Torres, Steven Gerrard, Yossi Benayoun, Albert Riera, Javier Mascherano, Daniel Agger, Martin Škrtel, Fabio Aurélio in Johnson so bili letos (sicer ne hkrati) že dalj časa odsotni z zelenic, njihove menjave pa z izjemo Davida Ngoga niso upravičile vpoklica v prvo enajsterico. Prav zaradi nenehnih poškodb ekipa nikdar ni bila uigrana tako kot lani, na igrišču pa je večkrat delovala precej nemočno - tudi proti bistveno slabšemu nasprotniku.
Hud padec forme, zlasti v obrambi
Vselej zanesljiva obramba, ki je vrsto let na Anfieldu zapirala vse poti do gola, je letos popolnoma razglašena. Pri Škrtlu in Aggerju so poškodbe terjale svoj davek, hud padec forme pa sta doživela tudi legendarni Jamie Carragher in Emiliano Insua, ki sta letos že večkrat naredila usodno napako, ki je privedla do zadetka. Pravzaprav zadnjo vrsto že vso sezono rešuje vratar José Reina, na pomoč pa mu je priskočil tudi Grk Sotirios Kyrgiakos, ki je postal glavni in najzaneslivejši steber obrambe. Tudi nekateri drugi nogometaši igrajo precej nerazpoznavno, zlasti kapetan Gerrard, ki na zelenici ni več tista avtoriteta, s katero je vrsto let rušil obrambe in paral mreže nasprotnika. Vredno je omeniti tudi Torresa, ki je še vedno eden najboljših napadalcev na svetu, toda zaradi bojazni pred novo poškodbo večkrat ne igra na vso moč. Povsem nerazpoznaven je tudi Dirk Kuyt, s katerim je Benitez še najbolj potrpežljiv.

Benitez in njegova ekipa
Velik del krivde za neuspeh vsekakor pripada tudi menedžerju Benitezu in njegovi ekipi. Španec prevečkrat vztraja pri taktičnih zamislih, ki ne delujejo, vse prevečkrat tudi žrtvuje napad za obrambo. Morda je zaradi vsega tega postal preveč predvidljiv in ga nasprotniki berejo kot knjigo. Poleg tega skupaj z ekipo, vsaj tako se zdi, včasih ne zna dovolj dobro motivirati igralcev, ki bi občasno ob polčasu potrebovali kakšno "brco v rit".
Finančni položaj v klubskih barvah
Morda je razlog za vse skupaj nestabilnost kluba, ki je posledica nenehnih bojev v vodstvu med lastnikoma Georgeom Gillettom in Tomom Hicksem. Laži, prelomljene obljube in spletkarjenje (afera "Klinsmanngate") so dodobra razjezili navijače, povrh vsega pa sta Američana zaradi posojil, ki sta jih vzela za nakup, klub še dodatno zadolžila. Obljube, ki sta jih podala ob prevzemu sta že zdavnaj prelomila: denarja za nakupe novih igralcev ni (le-ta je na voljo ob morebitnih prestopih nogometašev v druge klube), o gradnji novega, večjega in modernejšega stadiona, ki bi se moral začeti graditi že leta 2006, pa ni ne duha ne sluha. Težave z lastniki imajo tudi pri Liverpoolovemu največjemu tekmecu Manchester Unitedu, ki je zadolžen celo za 850 milijonov evrov. Pri največjih angleških klubih vsekakor ne cvetijo rože.

Navijači najsvetlejša točka v sezoni
Še najsvetlejša točka v precej viharni in sivi sezoni so navijači, ki za razliko od lastnikov, vodstva, menedžerja in moštva nikoli ne obupajo. Liverpoolovi navijači slovijo kot eni najboljših in najzvestejših navijačev na svetu, to pa se je še zlasti izkazalo v letošnji sezoni, ko njihovim ljubljencem ne gre po načrtih. Vselej jih bodrijo, stojijo za njimi in zaradi njih prepotujejo Evropo čez in čez. Prav navijači so gonilna sila kluba, ki se je na vseh frontah znašel v velikih težavah. Dostikrat so jih žejne peljali čez puščavo, jih šokirali s povsem brezbrižnimi predstavami in jih pustili na cedilu. Z "upanjem v srcu" bodo vselej poskrbeli, da njihov klub "nikoli ne bo hodil sam". Kdo ve, če bi bili lastniki, ekipa in nogometaši tako strastni kot navijači, bi bila zgodba morda precej drugačna ...