Oglas
V prispevku vam predstavljamo 13 najvidnejših nogometašev, ki so za svoj edini klub odigrali že (vsaj) v mladinski ekipi, nato pa igrali izključno za člansko ekipo istega kluba. Vsi predstavljeni nogometaši so za svoj klub debitirali še pred letom 2000. Razporejeni so v nsprotnem vrstnem redu svojega prvega nastopa v članski ekipi.
Ker se zadnja leta najboljši nogomet igra v Angliji, Španiji in Italiji, ni čudno, da vsi predstavljeni igralci prihajajo iz tega prostora. Seveda obstaja veliko izjemnih nogometašev iz drugih držav, a njihova prvenstva niso dovolj kakovostna, da bi zadovoljila ambicije teh nogometašev (svoje pa so najbrž dodale tudi finančne ponudbe iz močnejših lig).
Veliko nogometašev igra v svojem klubu že vrsto let, a v tem klubu niso začeli kariere. Omenimo le Alessandra Del Piera, ki za Juventus igra od leta 1993 in Javierja Zanettija, ki je v dresu Interja od leta 1995. Kateri "zvesti" nogometaši pa so vas najbolj prepričali? Komentirajte pod novico, nalagajte slike in videoposnetke na Moj splet . Splet je vaš!
Slavko Jeričslavko.jeric@rtvslo.si
13. Carles Puyol - Barcelona. Puyol je bil rojen 13. 4. 1978. Mladinski šoli Barcelone se je pridružil leta 1995, za člansko ekipo je prvič zaigral 2. 10. 1999 proti Valladolidu. Z leti je postal nepogrešljivi člen Barcine obrambe. Kapetan je postal leta 2004. S ponosom Katalonije je osvojil Ligo prvakov (2006) ter dva naslova državnega prvaka (2005, 2006). Foto: EPA
12. Iker Casillas - Real Madrid. Eden najboljših vratarjev zadnjega obdobja je bil rojen 20. 5. 1981. Mladinski šoli kraljevega kluba se je pridružil že pri devetih letih. Za člansko ekipo je debitiral 12. 9. 1999 proti Athleticu Bilbau. Leta 2000 je vsega 4 dni pred 19. rojstnim dnem branil v finalu Lige prvakov proti Valencii (3:0), s čimer je postal najmlajši vratar, ki je nastopil v finalih Lige prvakov. Z belim baletom je bil dvakrat evropski prvak (2000, 2002), štirikrat pa državni prvak (2001, 2003, 2007, 2008). Foto: EPA
11. Steven Gerrard - Liverpool. Igralec, ki mu lahko mirno rečemo srce in duša današnje Liverpoolove ekipe, je bil rojen 30. 5. 1980. Mlajšim selekcijam rdečih se je pridružil že pri sedmih letih. Prvenec v članski ekipi je dočakal 29. 11. 1998, ko je na zelenico stopil v dvoboju proti Blackburnu. V dolgi in bleščeči karieri je osvojil vse - razen naslova državnega prvaka. Na domači sceni je dvakrat osvojil tako FA-pokal (2001, 2006) kot ligaški pokal (2001, 2003), v Evropi pa se je veselil zmage tako v Ligi prvakov (2005) kot Pokalu Uefa (2001). Pogosto je s svojimi zadetki od daleč znal dvigniti ekipo in jo popeljati do številnih uspehov. Foto: EPA
10. John Terry - Chelsea. Kapetan modrih je bil rojen 7. 12. 1980. Za mlajše selekcije Chelseaja je prvič nastopil pri 14 letih. Za člansko ekipo je debitiral 28. 10. 1998, ko je v ligaškem pokalu igral proti Aston Villi. Na začetku kariere je za nekaj tednov kot posojeni nogometaš igral za Nottingham Forest, pozneje pa postal nepogrešljivi člen londonskega moštva. Svojo nesporno vlogo je pridobil predvsem pod vodstvom trenerja Joseja Mourinha, s katerim je osvojil številne lovorike - po dva naslova državnega prvaka (2005, 2006), FA-pokala (2000, 2007) in ligaška pokala (2005, 2007). Manjka mu le uspeh v Evropi. Temu je bil najbliže lani, ko je Chelsea v finalu Lige prvakov po streljanju 11-metrovk izgubil proti Manchester Unitedu. Enega izmed strelov z bele točke je zgrešil prav John Terry, ki je ob koncu podaljška z golove črte herojsko odbil strel Ryana Giggsa. Foto: EPA
9. Xavi - Barcelona. Xavier Hernandez Creus je bil rojen 25. 1. 1980. Barceloni se je pridružil pri enajstih letih. Za člansko ekipo je prvič zaigral 18. 8. 1998, ko je Barcelona proti Mallorci igrala v superpokalu. Njegovi uspehi so seveda podobni Puyolovim, razlika pa je v tem, da se je Xavi naslova državnega prvaka veselil tudi v sezoni 1999, Puyol se je takrat kalil še v B-ekipi. Foto: EPA
8. Jamie Carragher - Liverpool. Nepogrešljivi člen Liverpoolove obrambe je bil rojen 28. 1. 1978. Po 'šolanju' na Liverpoolovi akademiji, je za člansko ekipo prvič zaigral 8. 1. 1997, nasproti so stali nogometaši Middlesbrougha. Za redse je odigral več kot 500 tekem, v evropskih tekmovanjih je za svoj klub zaigral več kot 100-krat. Njegovi nabor (članskih) lovorik je povsem enak, kot ga ima Gerrard. Foto: EPA
7. Guti - Real Madrid. Jose Maria Gutierrez Hernandez je bil rojen 31. 10. 1976. V otroštvu ga je zanimal predvsem tenis, pri 10-ih pa je nogometno pot začel v mlajših Realovih selekcijah. Članski ekipi se je pridružil v sezoni 1995/1996, svoj debi pa dočakal 2. 12. 1995, ko je beli balet igral proti Sevilli. Z Realom ima dve večji lovoriki več kot Casillas. Državni prvak je bil še v sezoni 1997, evropski pa leto pozneje. Foto: EPA
6. Raul - Real Madrid. Zadnji predstavnik španskega nogometa v našem pregledu je Raul Gonzalez, ki je bil rojen 27. 6. 1977. Igralec, ki je danes sinonim za Real, je dve leti v mlajših selekcijah igral za Atletico Madrid. Mestnemu tekmecu se je pridružil leta 1992, v članski ekipi Reala pa debitiral 29. 10. 1994 proti Zaragozi. V svoji bogati karieri se je zapisal tako na vrh klubske lestvice strelcev (312 zadetkov) kot na vrh strelcev v Ligi prvakov (66). V primerjavi z Gutijem ima še en državni naslov več, saj se je prvega veselil že leta 1995. Foto: EPA
5. Paul Scholes - Manchester United. Rdečelasi nogometaš je bil rojen 16. 11. 1974. Mlajšim selekcijam rdečih vragov se je pridružil pri 14 letih. V znameniti generaciji 1992, ki je osvojila FA-pokal, je igral z bratoma Neville, Davidom Beckhamom, Ryanom Giggsom in Nickyjem Buttom. Ravno ti igralci so pozneje vrsto let tvorili jedro članske ekipe. Za to je Scholes prvič zaigral 21. 9. 1994, ko so se vragi pomerili s Port Valejem. Najprej je igral kot napadalec, pozneje pa je blestel kot ofenzivni vezist. Z Manchester Unitedom je osvojil številne lovorike, omenimo le 8 naslovov državnega prvaka (1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003, 2007, 2008), trije FA-pokali (1996, 1999, 2004) ter dve zmagi v Ligi prvakov (1999, 2008). Foto: EPA
4. Francesco Totti - Roma. Eden najbolj znamenitih igralcev v zgodovini Rome se je rodil 27. 11. 1976. V mladih letih so ga vabili skavti iz Milana, a se je leta 1989 zaobljubil Romi. Za člansko ekipo je prvič igral 28. 3. 1993, ko so se sinovi volkulje pomerili proti Brescii. Od takrat je za svoj klub zbral več kot 500 nastopov in 220 zadetkov, s čimer je najboljši v obeh klubskih statistikah. Z Romo je osvojil 'le' en naslov državnega prvaka (2001) in dva pokala (2007, 2008). Njegov izkoristek pri lovorikah bi bil najbrž večji, če bi uslišal vabila katerega od preostalih italijanskih velikanov (Inter, Milan, Juventus), a je ves čas ostal zvest Romi. Foto: EPA
3. Gary Neville - Manchester United. Kapetan Manchester Uniteda se je rodil 18. 2. 1975. Mladinski šoli se je pridružil leta 1991, za člansko ekipo pa debitiral že leto pozneje - natančneje 16. 9. 1992, ko je zaigral proti Torpedu. Čeprav je za rdeče vrage zaigral še pred Scholsom, pa ima en naslov državnega prvaka manj. Za zadnji naslov (2008) namreč ni prejel priznanja, saj je zaradi številnih poškodb odigral premalo tekem. Foto: EPA
2. Ryan Giggs - Manchester United. Tik pod vrhom najdemo še enega igralca rdečih vragov. Ryan Giggs je bil rojen 29. 11. 1973. Leta 1987 je bil zelo blizu temu, da postane član mladinske ekipe Manchester Cityja, na koncu pa je postal član mestnega tekmeca Uniteda. Dres (članske ekipe) rdečih vragov je prvič oblekel 2. 3. 1991, ko se je United meril z Evertonom. Od takrat je postal nepogrešljivi člen čete Alexa Fergusona. Državni prvak je postal 10-krat (v istih letih kot Scholes ter še leta 1993 in 1994), prav tako pa ima en FA-pokal več kot Scholes (še leta 1994). Je edini igralec, ki je zadel v vsaki sezoni Premier League (od 1992 naprej). V finalu lanske Lige prvakov je zrušil rekord Bobby Charltona po številu nastopov za Manchester United (758). Foto: EPA
1. Paolo Maldini - Milan. Na vrhu je lahko le eden, in to je z naskokom Paolo Maldini. Legenda Milana je bila rojena 26. 6. 1968. Maldini je šel skozi vse Milanove selekcije in za člansko ekipo debitiral že 20. 1. 1985, ko je igral proti Udineseju. Italijanski prvak je bil sedemkrat (1988, 1992, 1993, 1994, 1996, 1999, 2004), evropski prvak pa je postal petkrat (1989, 1990, 1994, 2003, 2007). Po koncu te sezone se bo upokojil, enako pa velja za njegov dres št. 3. Dres lahko postane 'aktiven' samo v primeru, če bo za člansko ekipo kdaj zaigral njegov sin. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje