Kot kaže, se nam za uspehe v prihodnjih letih ni bati, saj v številnih klubih po vsej Sloveniji dobro delajo, največ težav pa imajo z dotrajanimi skakalnicami in zimami brez snega.

Kakšno zanimanje vlada za smučarske skoke med mladimi, je pokazalo državno prvenstvo za cicibane do devet let, ki so ga v organizaciji SSD-ja Stol Žirovnica izvedli sredi februarja v Planici. Prizorišče tekmovanja je bila najmanjša, 15-metrska skakalnica, ki sta se ga v najmlajši kategoriji udeležila kar 102 tekmovalca, deklice in fantje iz 20 klubov iz vse Slovenije, državna prvaka pa sta postala Tifani Bergel in Alexei Urevc, oba člana kluba iz Žirovnice.

Ker je zima s snegom radodarno postregla šele v zadnjih tednih, je največjo težavo predstavljalo pomanjkanje snega in tudi zato klub tekmovanja ni mogel organizirati na domači skakalnici v Žirovnici. "Možnosti za treninge na skakalnici letošnjo zimo ni bilo veliko, zima je, kakršna je, zato se s treningi prilagajamo, je pa lepo videti več kot sto tekmovalcev na tekmi," je povedal trener SSD-ja Stol Žirovnica, Damjan Legat.

Prav pomanjkanje snega oziroma mile zime, ki ne dopuščajo umetnega zasneževanja skakalnic, je ena izmed težav, s katero se spopadajo klubi po vsej Sloveniji, kajti skakalnega podmladka jim ob uspehih Petra Prevca ter preostalih fantov in deklet ne manjka. "Ocenjujemo, da je v ljubljanski regiji v letošnjem letu k nam prišlo že okoli 20 mladih, podobno je v Kranju, kamor vsak dan pride nekaj cicibanov in cicibank vprašat, kakšni so pogoji za vpis v klube," pojasnjuje Ljubo Jasnič, predsednik Zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije.

Še več, od leta 2010 pa do lanske zime se je število registriranih tekmovalcev v vseh 32 slovenskih klubih povzpelo za več kot 150, s 396 na 549. "Otroci radi preizkušajo nove stvari. Nekateri pridejo, vidijo, da skoki niso tisto, kar so pričakovali, in odnehajo, večina pa vztraja in tako se generacije večajo, sploh pri dekletih," razloži Damjan Legat. Da je porast zanimanja za smučarske skoke med najmlajšimi posledica uspehov Petra Prevca ter drugih tekmovalcev in tekmovalk, je nesporno.

Začne se v mladih letih
Smučarske skoke začnejo že najmlajši, najpogosteje stari pet ali šest let, če so starejši, pa tudi ni nič narobe. Začne se z igro, prava tekmovanja sledijo pozneje. "Prav je, da najmlajši začnejo igro, kajti rezultati ne smejo biti prvotnega pomena, tudi zato, da otroci ne izgubijo veselja in da vse skupaj ne postane enolično," pravi Legat.

Da je pri najmlajših igra najpomembnejša in šele nato pridejo na vrsto pravi treningi, dodaja tudi Rok Justin, član slovenske reprezentance, ki prihaja iz žirovniškega kluba: "Ko sem začel, je bilo tja do dvanajstega leta veliko igre. Na kondicijskih treningih v telovadnici smo malo tekmovali med sabo in se učili skozi zabavo." Vseeno pa otroci trenirajo po trikrat na teden, najpogosteje v telovadnici.

"Mislili smo, da bo vse skupaj bolj kot hobi, pa je hitro postalo kar resno," je pojasnila Marina Urevc, mama osemletnega Alexeia, ki je v Planici postal državni prvak med cicibani. Ker je oprema draga, otroci pa kombinezone in smuči hitro prerastejo, klubi staršem pomagajo z izposojo opreme in tako so smučarski skoki veliko bolj dostopni, kot bi bili sicer. "Pri nas otrokom zagotovimo dva meseca treningov brez kakršnega koli prispevka staršev, nato pa se odločijo, ali bodo nadaljevali treninge ali ne. V klubu jim v začetku priskrbimo tudi vso opremo, starši kupijo le čelado in rokavice," pojasnjuje predsednik SSD-ja Stol Žirovnica Borut Rep.

Velika večina skoke opusti
Resni treningi, s tem pa tudi največji osip, ko odneha približno tri četrtine otrok, se zgodijo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Najbolj perspektivne tekmovalce zato spodbujajo, da ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihajajo, šolanje nadaljujejo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, kjer imajo oddelek smučarskih skakalcev in imajo fantje in dekleta vse pogoje za nemotene treninge.

Če je za mlade tekmovalce dobro poskrbljeno tako na ravni klubov kot tudi na ravni države, pa ostaja največja težava dotrajana infrastruktura, številne od 86 skakalnic kličejo po obnovi. Klubi denarja nimajo in težko zagotavljajo že opremo in prevoze otrok na tekme in treninge, zato se seveda zatakne pri obnovi naprav. Pri tem v zadnjih letih pomaga Smučarska zveza Slovenije. V prihodnjih treh letih nameravajo obnoviti okoli 60 skakalnic. "Odločili smo se, da bomo vsako leto približno 100 tisoč evrov namenili obnovi infrastrukture. Če ne bomo vlagali v klube in uredili skakalnic, bo namreč zelo težko vzdrževati sedanjo raven," pravi Ljubo Jasnič.

Še ena pereča težava pa je kakovosten trenerski kader v klubih, tega ni dovolj predvsem za najperspektivnejše tekmovalce. V vsej državi je v klubih le 14 poklicnih trenerjev. "Imamo premalo izobraženih trenerjev. Ves dober kader poberemo na državni ravni in potem ga za klube zmanjka," pravi Jasnič, ki dodaja, da se bodo morali za to, da bomo v smučarskih skokih tudi v prihodnje imeli tekmovalce v svetovnem vrhu, posvetiti tudi reševanju tega vprašanja.