Gukov je bil močno dehidriran, ko so ga prepeljali v bazni tabor. Foto: EPA
Gukov je bil močno dehidriran, ko so ga prepeljali v bazni tabor. Foto: EPA
Latok
Oznaka na fotografiji kaže mesto na gori, kjer je Gukov preživel šest dni. Foto: EPA
Alexander Gukov
Gukov in soplezalec Aleksei Lonchinsky sta leta 2015 prejela zlati cepin za preplezano novo smer v južni steni 6.618 metrov visokega nepalskega vrha Thamserku. Foto: EPA

Klic na pomoč je Gukov poslal prejšnjo sredo, potem ko se je med spustom smrtno ponesrečil njegov 26-letni soplezalec Sergei Glazunov, s katerim sta se proti vrhu podala 12. julija, a po dveh tednih opustila načrt in se začela spuščati.

Gukov je na višini 6.294 metrov ostal brez opreme, ki bi mu omogočila spuščanje, in z minimalno količino hrane. V petek je tako sporočil, da ima le še polovico energetske tablice in en odstotek baterije v satelitskem telefonu.

Po uspešnem reševanju so 42-letnega Gukova iz baznega tabora prepeljali v vojaško bolnišnico v mestu Skardu. Čeprav je bil tri dni povsem brez hrane in je šibek, je dobrega zdravja in nima ozeblin.

Reševanje je uspelo v sedmem poskusu, saj so pred tem izredno slabe vremenske razmere onemogočile, da bi se helikopter približal na primerno razdaljo in višino.

Zahtevno reševanje
V torek se je nebo nad Latokom le razjasnilo, tako da sta iz Skarduja proti baznemu taboru poletela dva helikopterja. Kot poroča ruski alpinistični portal mountain.ru sta se pilota takoj odpravila na izvidniški ogled in po 45 minutah opazila Gukova.

Čeprav je bil načrt, da najprej določita njegovo lokacijo in se vrneta v bazni tabor po gorivo, sta se pilota odločila, da bosta takoj poskušala rešiti ruskega alpinista. Pri tem so helikopterjema močni vetrovi oteževali lebdenje v zraku na tej višini.

Vodilni helikopter, ki mu je že začelo zmanjkovati goriva, je spustil zanko, medtem ko so iz drugega helikopterja sporočali navodila. Po 15 minutah je Gukovu uspelo ujeti zanko in si jo pripeti okoli pasu.

Reševanje bi se lahko končalo tragično, saj se je Gukov pozabil odpeti od vrvi, s katero je bil pretekle dni za svojo varnost privezan na skalo v steni, tako da bi helikopter skoraj strmoglavil. Na srečo se je vrv odpela in omogočila, da so ga prepeljali do baznega tabora.

Gukov je povedal, da je že začel halucinirati. “Plazovi so se sprožali dan in noč. Prepričan sem bil, da me ne bodo rešili. Nisem imel več moči, da bi dvignil noge iz snega. Samo ležal sem tam,” je dejal za portal mountain.ru.

Pakistanska vojska je sporočila, da je bilo v zgodovini države to prvo uspešno reševanje alpinista na tej višini. Avgusta leta 2005 so pakistanski vojaški piloti iz stene osemtisočaka Nanga Parbat na 6.000 metrih višine rešili slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki je bil tako kot zdaj Gukov rešen po šestih dneh kalvarije v steni.

Neosvojljiv severni greben
Latok I, ki ga je leta 1979 prva osvojila japonska odprava, je med najbolj zahtevnimi pakistanskimi sedemtisočaki. Še nihče ga ni preplezal po severnem grebenu, kar sta si za cilj zastavila tudi Gukov in Glazov, ki pa sta se obrnila nekje na višini 7.000 metrov.

Od leta 1978, ko se je po severnem grebenu prvič skušala povzpeti ameriška odprava, je bilo po navedbah Stefana Nestlerja iz Deutsche Welle opravljenih 30 poskusov, a vsi brez uspeha.

Vzpon na Latok po novi smeri si je letos zastavila tudi slovensko-britanska odprava, v kateri so Aleš Česen, Luka Stražar in Tom Livingstone. V Pakistan so odpotovali 6. junija, vrniti pa se nameravajo 19. avgusta.