Igra brez prave borbe in žara je posledica odsotnosti vodje moštva. V kolektivnih športih si vlogo vodje posameznik izbori, lahko ga izlušči tudi kolektiv, v primeru slovenskih odbojkarskih prvakov pa so takšnega igralca iskali.

Libero Daniel Lewis je še kako manjkal na igrišču za komunikacijo, povezanost in motivacijo, za katero skrbi na trenutke tudi z igralskimi vložki. Prvič letos je pri blejskih odbojkarjih zatajil sprejem, posledično ni bilo tudi prepričljivosti v napadu.

Spremljanje podobnih tekem brez prave energije je v komornem ozračju neprijetno, tokrat pa so nam ga popestrili Turki. Z njihovo ležernostjo in pritajeno prijaznostjo jim ni uspelo pripraviti tehnične podpore in se ob tem niso pretirano sekirali. Telefonsko povezavo s Slovenijo je bilo tako rekoč nemogoče vzpostaviti, njihova neuspešna improvizacija pa se je povezovala predvsem z iskanjem krivcev za pomanjkanje časa. Življenje se v nekaterih državah že pregovorno vrti počasneje in tako se je vlekla, pa čeprav je bila končana ekspresno, tudi sinočnja tekma, ki je moštvu ACH Volley otežila pot v drugi del tekmovanja.

Časa za dvig forme ni, odločitev o prvouvrščenih v skupini bo padla že prihodnji teden, ko v Tivoli prihaja vodilni poljski Rzeszow. A ker je čas relativna stvar, lahko zadnji tekmi slovenskih prvakov pogledamo tudi z drugačnega stališča. Tako ob zmagi proti Parizu, kot tudi ob koncu včerajšnjega dvoboja, so v blejskih vrstah igrali tisti, ki imajo časa še na pretek. Za razvoj, nabiranje izkušenj in znanja še tako dober trening in kakovostne tekme pa ne naredijo vodje moštva in tega bodo morali za prihodnost še poiskati. Za sedanjost pa poskrbeti, da se na igrišče čim prej vrne poškodovani Daniel Lewis.

Boštjan Rebršak, Jutranja športna zgodba, Val 202