Tam se bodo fantje, med katerimi je tudi izkušeni Mitja Gasparini, skupaj z Brazilci pripravljali na premierni nastop v svetovni ligi. Simpatični Primorec je bil na prej omenjenih tekmah znova eden nosilcev igre, na drugem srečanju je v svojo statistiko vpisal kar 25 točk. Čeprav je najstarejši v izbrani vrsti, mu energije ne manjka, ravno nasprotno. In to kljub temu da je za njim zelo razburljiva sezona.

Odbojka mu je dala marsikaj lepega, omenimo le zmago v pokalu Top Teams in uvrstitev na finalni turnir lige prvakov, a vse klubske uspehe zasenči srebrna medalja z lanskega evropskega prvenstva. Toda prav Gasparini je bil tisti, ki po finalu v Sofiji ni sijal od veselja. "Igrati finale evropskega prvenstva, to je nekaj, kar se zgodi le redko, redki so tisti, ki jim to uspe večkrat, zato sem bil po porazu zelo razočaran. Kar nekaj časa je trajalo, da sem tudi sam začutil zadovoljstvo, da sem se zavedel, kakšen rezultat smo dosegli. Šele vse tisto, kar je uspeh prinesel v nadaljevanju, torej slavje, čestitke, sprejemi, mi je dalo vedeti, da nam je uspelo res nekaj velikega, in ko sem to dojel, sem bil zadovoljen. Malce pozneje, ampak zelo zadovoljen," se je svojega največjega uspeha spomnil odbojkar iz Izole, ki so mu nepozaben sprejem pripravili tudi v domačem kraju.

Mesto je lepo, vse drugo pa ...
Časa za slavje ni bilo veliko, že naslednji dan je znova pakiral kovčke in odšel v Pariz. V francosko prestolnico se je preselil iz Verone, kjer navijači še zdaj s spoštovanjem izgovarjajo ime nekdanjega kapetana. V Italiji je odbojka in organizacija v klubih na visoki ravni, pričakovali bi, da je nekaj podobnega tudi v deželi evropskih prvakov. A nam je Gasparini že s prvim stavkom, ko je beseda nanesla na izkušnjo v Parizu, pojasnil, da še zdaleč ni tako: "Vsakemu, ki me vpraša, kako je bilo v Parizu, odgovorim, da je mesto prekrasno. Stvari, ki pa so povezane s klubom, z organizacijo in odbojko pa … Slabo je, minula sezona je bila zelo težka." V Parizu je bil tudi priča terorističnemu napadu in pravi, da je bilo to res težko obdobje: "Ljudje so sicer stvari skušali čim prej pozabiti in iti naprej, toda približno 14 dni smo se bolj ali manj zadrževali doma. Trenirati smo znova začeli teden po napadu, in ko sem šel na trening, je bilo v zraku čutiti napetost. Bilo je ogromno čudnih pogledov, iskanja, kje bi lahko bila naslednja bomba, predvsem na metrojih."

Z njim je bila v Parizu tudi družina, žena in dve hčerki, tako da je bilo zanj vse skupaj vendarle nekoliko lažje, tudi zaradi težkih razmer v ekipi: "Na koncu ostanejo le lepi spomini, z osvojenim naslovom prvaka smo rešili sezono, a vse kar se je dogajalo med njo, mi je jemalo veselje do odbojke. Nismo se razumeli, nismo si pomagali, nismo igrali kot ekipa." Zato so mu v teh trenutkih misli pogosto uhajale k reprezentanci. "Ženi sem takrat večkrat omenil, da komaj čakam mesec maj, ko se bomo znova zbrali v reprezentanci, da vidim, če me odbojka še veseli oziroma, če se lahko vrnejo ti prelepi občutki. Zdaj, ko sem tu, moram vsekakor poudariti, da sem se že po prvem reprezentančnem treningu v fitnesu znova počutil kot doma. Vzdušje je res popolnoma drugačno," je z nasmehom na obrazu pripovedoval korektor slovenske izbrane vrste in po novem korejske ekipe Korean Air Jumbos.

V Koreji bi lahko živel do konca življenja
Glede na vse, kar se je dogajalo v pretekli sezoni, si Gasparini ni želel v ostati v Parizu. Le dan po osvojenem naslovu je odpotoval v Južno Korejo, na preizkus za tujce, ki bi želeli igrati v tamkajšnjem državnem prvenstvu. Le sedem tujcev bo v prihodnji sezoni lahko igralo v Koreji in slovenski reprezentant je preizkus uspešno prestal, ne le to, bil je prvi izbor na naboru. "Že po prvi izkušnji v Koreji nisem nikoli skrival, da bi se tja rad vrnil, oziroma celo, da bi lahko tam živel z družino do konca življenja. Če so v Italiji organizacijsko stvari res na najvišji ravni, je Južna Koreja na tem področju takoj za Italijo. Poleg tega so zelo dobro urejene tudi stvari, ki niso povezane z odbojko in z družino smo si to želeli še enkrat podoživeti," se vrnitve v Azijo, kjer je že igral v sezoni 2012/13, veseli Gasparini. Takrat je sicer nosil dres ekipe Hyundai Skywalkers, zdaj odhaja k moštvu Korean Air Jumbos. Všeč mu je tudi tamkajšnji način življenja in razmišljanja: "Oni res zelo spoštujejo drug drugega, in to je lepo videti. V Evropi to ni nekaj vsakdanjega, tam pa si ljudje izkazujejo spoštovanje. In to ne zato, ker bi ga morali, ampak ker čutijo, da je tako prav." Pravila so taka, da se klubu lahko pridruži na začetku avgusta, težav z vključevanjem v ekipo in razumevanjem pa ne bo imel, saj v klubu za vse poskrbijo: "Klub ima zaposlenega prevajalca, ki ti je na voljo 24 ur na dan, ti pomaga, organizira stvar in podobno. Letos mi bo sicer veliko lažje, kajti oba trenerja govorita italijansko, tako da tudi s komunikacijo ne bo težav."

Za poležavanje na plaži bo še čas
Mitja Gasparini je do zdaj zbral 133 nastopov za reprezentanco na tekmah pod okriljem Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB) in Evropske zveze (CEV), kar je največ med slovenskimi odbojkarji. "To kaže na to, da sem star ali pa da sem zelo mlad začel," se je pošalil 31-letni odbojkar in nadaljeval: "V reprezentanco se vedno rad vračam. Bilo je sicer obdobje, ko sem želel končati reprezentančno kariero, a so se stvari spremenile, obrnile na bolje in zdaj sem še z večjim veseljem znova zraven. Ni mi težko biti tukaj v toplih poletnih dneh, namesto da bi poležaval na plaži. Za to se vedno najde čas, če ne zdaj, pa pozneje.« Zato mu tudi ni najbolj jasno, zakaj določeni igralci odpovedujejo nastope v izbrani vrsti: "Ne vem, zakaj bi kdo omahoval, ali sodelovati v reprezentanci ali ne. Za zavrnitev vpoklica mora biti res poseben razlog. Meni je reprezentanca dala veliko zadovoljstva. Ne le, da je to velika čast, tega se moramo vsi zavedati, tako kot tudi, da se prav zaradi reprezentance lahko uveljaviš na mednarodnem področju. Povedano po domače, reprezentanca ti lahko prinese pogodbo za naslednje leto, kar se je meni tudi zgodilo. Če pa temu dodamo še to, da je vzdušje pravo in da je Odbojkarska zveza poskrbela za to, da so stvari res urejene kot še nikoli, potem se je res pravo veselje odzvati vpoklicu."

Predanost športu in odrekanjapotem prinesejo tudi take trenutke, ki jih je v svoji karieri doživel Gasparini. Zdaj je z ekipo v Braziliji, z izkušnjami pomaga tudi mlajšim kolegom, vse to pa le z enim ciljem. Igralci in strokovno vodstvo namreč ne skrivajo, da se želijo čim bolje uigrati in pripraviti na svetovno ligo. Premierni nastop jih čaka 17. junija v Stožicah, cilj pa je jasno zastavljen – zmaga v tretji skupini svetovne lige in uvrstitev v drugi kakovostni razred. Zavedajo se, da ne bo lahko, glavni tekmeci za končno prvo mesto bodo najverjetneje Nemci, ki bodo tudi gostili zaključni turnir.