Z njo je osemkrat zmagal v svetovni ligi, bil trikrat svetovni prvak, za krono svojih uspehov pa vsekakor šteje olimpijsko zlato iz Aten. Brazilci so v torek pripotovali v Slovenijo in zvečer že trenirali v dvorani Stožice. Danes in jutri bodo namreč odigrali dve pripravljalni tekmi s slovensko izbrano vrsto. Današnja ob 19. uri bo odprta za javnost, četrtkovo bodo odigrali za zaprtimi vrati.
Rezende se veseli tekem s slovensko reprezentanco, pred večernim obračunom pa si je vzel nekaj minut tudi za nas in nam v ekskluzivnem pogovoru zaupal, da dobro pozna kar nekaj slovenskih igralcev, o tem, koliko ceni selektorja Andreo Gianija, pa sploh ne kaže izgubljati besed.

Zagotovo je ni ekipe, ki se ne bi želela pomeriti z Brazilijo. Verjetno dobivate ogromno povabil. Kako to, da ste za eno od gostovanj izbrali tudi Slovenijo?
V Sloveniji se dobro dela, imate kar nekaj odličnih mladih igralcev, selektor Andrea Giani pa je moj dober prijatelj. A ne le to, je ena od legend odbojke, je eden najboljših v zgodovini tega športa. Nekatere slovenske igralce dobro poznam, spremljamo predvsem tiste, ki igrajo v italijanski ligi. Zato sem se odločil, da stopim v stik z Andreo Gianijem in Odbojkarsko zvezo Slovenije, saj menim, da bomo lahko z vašo reprezentanco odigrali dobre tekme. Koristile bodo tako brazilski reprezentanci kot tudi slovenski, saj se pripravlja na evropsko prvenstvo. Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) nam ni dovolila nastopiti na svetovnem pokalu, ki prav zdaj poteka na Japonskem, zato smo morali najti druge rešitve. Iskali smo reprezentance, s katerimi bi se lahko pomerili, in Slovenija je sprejela našo prošnjo. Veseli me, da smo se dogovorili za gostovanje, lepo so nas sprejeli in upam, da bomo vsi skupaj odigrali dve dobri tekmi in tudi navdušili ljubitelje odbojke v Sloveniji.

Slovenska reprezentanca je po zmagoslavju v evropski ligi sredi avgusta in 14-dnevnem odmoru pred dobrim tednom začela priprave na evropsko prvenstvo, tako da ekipa še ni v vrhunski formi. Po drugi strani pa je vaša reprezentanca v zadnjem času odigrala že nekaj močnih tekem z Združenimi državami Amerike, Kanado in Francijo. Kaj lahko pričakujemo na teh dveh tekmah s Slovenijo?
Zame kot trenerja je to obdobje zelo pomembno, saj je to moja zadnja priložnost, da preverim kakovost igralcev, ki so kandidati za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Rio de Janeiru. V začetku leta 2016 moramo namreč že imeti izoblikovano reprezentanco. Zato je tudi prihajalo do določenih sprememb v ekipi na tekmah v ZDA, Kanadi in Franciji, enako bo tudi v Sloveniji. Vsak dan nekoliko spreminjam postavitev na igrišču, vendar ekipa dobro deluje, naša pripravljenost se izboljšuje, spoznavamo se med sabo, jaz pa bom na koncu tisti, ki bo moral sprejeti odločitev, kdo bo v olimpijski ekipi. Proti Sloveniji bomo odigrali dve tekmi, na vsaki od njih se bom odločil za drugačno začetno postavo in postavitev, zagotavljam pa vam, da so vsi naši igralci zelo dobro pripravljeni in kakovostni. Upam, da bomo lahko igrali v brazilskem slogu, odlikujejo nas hitrost, moč in agresivnost na igrišču, torej hitra igra z veliko moči in agresivnosti na igrišču. Kolikor poznam Slovenijo, vem, da nas čakata dve dobri tekmi, ne nazadnje je Slovenija zmagovalka evropske lige, igralci pa so zelo motivirani za igro proti Braziliji.

V preteklosti ste se pogosto srečevali z zdajšnjim selektorjem Andreo Gianijem, vi kot trener na eni strani, on kot igralec na drugi. Kako se vi spominjate tega obdobja?
Sem starejši, kot je Andrea, tako da si kot igralca nisva stala nasproti. Ko pa sem postal trener, pa je bil on že vrhunski igralec, ki je imel v žepu zlato medaljo s svetovnega prvenstva. Vse od leta 2001 naprej je bilo kar nekaj odličnih tekem, na katerih sem bil jaz trener brazilske reprezentance, on pa eden glavnih mož italijanske izbrane vrste. Vse, kar lahko rečem o Andrei Gianiju, je, da je bil on najbolj vsestranski igralec, kar sem jih kdaj videl. Igral je tako na mestu blokerja, korektorja kot tudi sprejemalca, kar ni uspelo nikomur drugemu. Na svetu je bilo v zgodovini kar nekaj res vrhunskih igralcev, večino od njih dobro poznam, predvsem teh, ki so igrali v časih od 80. let pa vse do danes, če omenim le Karcha Kiralyja in Lorenza Bernardija, toda nihče ni bil tako vsestranski igralec, kot je bil to Andrea Giani. In ne le, da je bil odličen igralec, je tudi čudovit in zelo karizmatičen človek. Zelo ga cenim, a ne le jaz, prav vsak, ki mu omenim ime Andrea Giani, sploh pa tisti, ki so imeli priložnost, da so igrali z njim ali proti njemu, ima odlično mnenje o njem in ga spoštuje.

V finalu olimpijskih iger leta 2004 v Atenah je imel Andrea Giani zadnjo priložnost, da kot igralec osvoji zlato olimpijsko medaljo. Italijani so se v finalu pomerili prav z Brazilijo, ki ste jo vodili vi in zmagali s 3 : 1. Giani je tako ostal brez olimpijskega zlata, edine lovorike, ki mu manjka v njegovi bogati in uspešni karieri. Brazilija pa je takrat osvojila šele svoje drugo in za zdaj tudi zadnje olimpijsko zlato.
Lahko rečem, da je bil to eden najpomembnejših trenutkov našega življenja. Trije naslovi svetovnih prvakov, dve zmagi na svetovnem pokalu, devet zmag v svetovni ligi, vse to nekaj pomeni, toda zmagati na olimpijskih igrah, to je nekaj neopisljivega. V Braziliji smo ves čas pod velikim pritiskom, kajti če ne osvojimo zlate medalje, je to velik poraz. Vsekakor je tudi srebrna medalja na olimpijskih igrah velik dosežek, to se vsi strinjamo, a vseeno to ni popolno. Zdaj so vse naše misli usmerjene v Rio. V svetovni odbojki je ogromno odličnih ekip, poleg nas so tu še Rusija, Italija, Srbija, Poljska, ZDA, Iran, pozabiti ne smem na Francoze, zato je zelo težko napovedati, kdo bo osvojil medalje na igrah v Riu. Upam pa, da bo Slovenija dobro nastopila na evropskem prvenstvu, in kdo ve, morda ji uspe, da se bo borila celo za nastop na olimpijskih igrah v Riu prihodnje leto.

Vaša reprezentanca bo prihodnje leto pod še večjim pritiskom, saj bodo olimpijske igre pri vas, v Riu. Vsi bodo od vas ne le pričakovali, ampak praktično zahtevali zlato kolajno. Kako se soočiti s takim pritiskom?
Pogosto me sprašujejo, kako je igrati doma, kjer smo vedno pod velikim pritiskom. A vsakemu odvrnem: »Ali bi finalno tekmo proti vašemu najmočnejšemu nasprotniku raje igrali pred domačim občinstvom ali v gosteh pri tem nasprotniku?« Vsak bi raje igral doma, kajne? Vse je torej v glavi. Mi zelo radi igramo doma, saj nas domače občinstvo podpira. Če igraš dobro, srčno, predano, ti bodo gledalci sledili in te podpirali in prav ta podpora je še kako pomembna. Spomnimo se letošnjega zaključnega turnirja svetovne lige. Izgubili smo prvo tekmo proti Francozom, premagali so nas s 3 : 1, nato pa nas je naslednji dan čakala še tekma z ZDA, na kateri smo morali zmagati. Bili smo pod zelo velikim pritiskom, toda gledalci so nas ves čas spodbujali in odigrali smo zelo dobro tekmo in zmagali s 3 : 1. Resda se nam ni uspelo prebiti v zaključne boje, a pomembno je to, kako se nam uspelo po težkem porazu pobrati, to je res pomembno za ekipo.

Moje zadnje vprašanje je povezano z vašim pogledom na odbojko, ki se vedno bolj razvija, pomembnih je veliko segmentov, tako tehnika kot tudi moč, telesna priprava, eksplozivnost itd.
V moški odbojki trenutno prevladuje moč. Sam delujem tako v ženski kot moški odbojki, saj nisem le selektor moške reprezentance, ampak tudi klubski trener ženske ekipe iz Ria. Ko oktobra končam delo v moški reprezentanci, moram preklopiti na ženski način igre. Tudi v ženski odbojki moč vedno bolj prihaja do izraza, a vseeno je tehnika še vedno veliko pomembnejša. V moški odbojki se to prepleta, vendar pa imamo reprezentance, pri katerih moč pride še kako do izraza. Ena najboljših ekip na svetu je Francija, ki ima zelo raznovrstno moštvo, igralci so močni, a obenem je v ekipi tudi ogromno igralcev, ki so zelo dobri v obrambi in so tehnično dobro podkovani. Prav kombinacija vsega tega prinaša rezultate. Vsekakor je v moderni odbojki nujno, da so igralci močni, to je pomembno za dobro igro v bloku in za dobre začetne udarce. A nikakor ne smemo pozabiti na druge vrline, torej na dobro igro v obrambi, dobro spodobnost orientacije v prostoru in opazovanja žoge pri letu. Na svetu je kar nekaj ekip, ki jim to zelo dobro uspeva, Francija je zagotovo ena od njih, prav tako ZDA, odlično delajo v Iranu in Argentini. So ekipe, ki so vedno nekje v vrhu ali blizu njega, vendar ne le zaradi moči, ampak zaradi dobre tehnike in menim, da je Brazilija ekipa, ki uspešno združuje ta dva elementa, torej moč in tehniko.