Začela se je letošnja Liga narodov. Na turnirju v Antalyi je za uvod Francija s 3:0 premagala Bolgarijo, Kanada pa s 3:1 gostitelje turnirja Turke. Slovenija bo svojo uvodno tekmo odigrala v sredo ob 16. uri proti Nizozemski. Sledijo dvoboji s Francijo, Kanado in Poljsko. Drugi turnir bo na Japonskem (slovenski tekmeci pa Turčija, Brazilija, Japonska in Bolgarija), tretji pa v Stožicah, kjer bo Slovenija najprej (18. junija) igrala z Argentino, nato s Kubo (20. junija), Italijo (22. junija) in za konec še s Srbijo (23. junija). Dan pozneje, 24. junija, bo glede na uvrstitev posameznih reprezentanc na svetovni lestvici jasno, ali bo Slovenija prvič v zgodovini igrala na olimpijskem turnirju. Trenutno Slovencem kaže zelo dobro, in če bodo igrali tako, kot znajo, bi si morali priigrati tako želeni nastop v Parizu. Pred začetkom Lige narodov smo se pogovarjali s kapetanom Tinetom Urnautom.

Kako je bilo, ko ste se vrnili iz Japonske in spet srečali reprezentančne prijatelje? Ste takoj opazili tisto energijo, ki vas vedno krasi?
Zagotovo je bilo spet čutiti neki entuziazem, potem ko se že dolgo nismo videli. Prepričani ste lahko, da bomo spet maksimalno motivirani. Vedno je tako, ko zastopamo Slovenijo. Vedno damo še več kot 100 odstotkov. To bo v letošnjem poletju spet nujno potrebno vse poletje, če želimo doseči cilje.

Kako ste zadovoljni s svojo sezono na Japonskem pri ekipi JKEKT, s katero ste igrali v četrtfinalu?
Nismo imeli tako dobre ekipe kot lani, ko smo zmagali v pokalu. Vložek kluba je bil manjši, izgubili smo tri ključne igralce. Vseeno sem s sezono zadovoljen, zelo dobro sem odigral.

Sorodna novica Stožice bodo na Ligi narodov verjetno znova razprodane

Ostajate tam tudi v prihodnji sezoni?
Ostajam na Japonskem, a menjam klub, grem v Nagojo.

Kakšna odbojka pa se igra tam?
Zelo dobra. Njihova liga je vsako leto močnejša, prihodnje leto bo še bolj. Videli ste, kako je Suntory Sunbirds, ki je bil letos drugi v japonskem prvenstvu, dvakrat premagal turški Halkbank Spor Kulubu, ki sodi med boljše evropske ekipe. Prepričan sem, da bi prve tri ali štiri ekipe na Japonskem brez težav igrale v Italiji. Raven niti približno ni slaba, kot bi kdo mislil. Tudi japonska reprezentanca je dvakrat premagala slovensko.

Začenja se Liga narodov. Vložek je velik, olimpijske igre v Parizu, kar bi bila pika na i te izjemne slovenske generacije, ki ji poveljujete. Je čutiti kakšno večje breme?
Pravzaprav že nekaj let v Ligi narodov zbiramo točke in že v preteklosti je bila za nas pomembna vsaka tekma. Poskušali bomo igrati najboljšo odbojko in biti maksimalno zbrani, že uvodoma proti Nizozemski. Vsi težimo k temu cilju, ki smo si ga zadali.

Prvi tekmec Slovenije bo torej Nizozemska. Je to še vedno reprezentanca, katere predstave so predvsem odvisne od kapetana Nimirja Abdela-Aziza?
Nedvomno gre za vrhunskega igralca. Če ima svoj dan, ga je težko ustaviti. A danes je v odbojki tako, da moraš biti na vse igralce pripravljen. Na tej ravni gre namreč za same kakovostne ekipe, je pa res, da je nekdo nevarnejši v napadu, drugi spet bolje servira, tretji sprejema. Na to se je treba pripraviti.

Kako bi ocenili manj kot dvotedenske priprave?
Nekateri, ki so prej končali klubsko sezono, so imeli precej več premora kot drugi, tako da je bilo treba vse skupaj uskladiti in ekipo uigrati. Ni bilo preprosto, a smo dobro izkoristili ta čas, ki je bil na voljo na teh kratkih pripravah.

Ste pa verjetno zelo zadovoljni, kako Odbojkarska zveza Slovenije poskrbi za vse ...
Glede organizacije smo zdaj res na visoki ravni. Če se samo spomnim, kako je bilo, ko sem prišel v reprezentanco ... Velika razlika. Imamo maksimalno podporo, vse to pa tudi vračamo. Odkar sem v reprezentanci, ni bilo še ene odpovedi. Vsi damo vse od sebe in gremo čez vse limite, da bi čim bolje zastopali Slovenijo in dvignili reprezentanco na najvišjo mogočo raven. Za to gredo zahvale vsem fantom in vsem, ki nam pri tem pomagajo. Hvaležen sem, da sem lahko del te zgodbe.

Sorodna novica Jan Kozamernik: Na poti do cilja bo treba biti prizemljen

Med kratkimi pripravami na letošnjo Ligo narodov niste igrali pripravljalnih tekem. Selektor Cretu je rekel, da je bolje igrati kar med seboj na treningih kot pa izgubljati čas s pripravljalnimi tekmami. Komentar?
Smiselna odločitev. Kakovost na naših treningih je vsako leto višja, zakaj bi razbijali to kratko obdobje še s prijateljskimi tekmami!? Na voljo imamo vsega 11 treningov, ki bi jih, če bi igrali prijateljske tekme, morali zaradi potovanj skrčiti na sedem. Bolje je, da smo še več trenirali in se uigravali. Ritem tekem bomo tako in tako morali ujeti med prvim turnirjem in hitro dvigovati raven igre.

Težav s poškodbami ni bilo, kajne? Če seveda ne štejemo Roka Možiča.
Vedno se dogajajo tudi poškodbe. Lani nam na primer ni mogel pomagati Tonček (Štern). Stanje je dobro, nekaj vnetij in nekaj bolečin je vedno, a to nas ne bo oviralo in bomo lahko igrali v popolni postavi.

Spet s klasičnim korektorjem ali je pričakovati kakšne prilagoditve s tremi sprejemalci?
Nisem pravi naslov za to vprašanje, naj pove selektor. Če pa povem zase: med sezono sem tudi rotiral položaje in v tem ne vidim težave, na to niti ne gledam kot na kakšno žrtvovanje. Če lahko na kakršen koli način pomagam svoji ekipi k boljšemu rezultatu, bom to nedvomno storil.

Verjetno ste zdaj že lačni tekem, sploh ker so bile priprave naporne. No, vsaj prva polovica.
Tako težkih tekem ne bomo odigrali, kot so bili težki treningi v prvem tednu, tako da – seveda se veselim tekem.

Veliko razmišljate o olimpijskih igrah v Parizu, ki bi pomenile vrhunec vaše kariere?
Najprej se moramo tja uvrstiti. Le o tem razmišljam ... kako čim hitreje dvigniti raven igre. Vsekakor pa je nastop na olimpijskem turnirju cilj, ki si ga močno želim izpolniti.

Zadnja leta so se vse reprezentančne akcije na velikih tekmovanjih dobro iztekle, tudi lanska, ko ste osvojili bronasto medaljo na evropskem prvenstvu. Se kot kapetan na začetku priprav kdaj bojite, da morda tokrat kakšna stvar ne bo delovala?
Ne. Način dela, miselnost, ki smo jo ustvarili v ekipi vsa ta leta, vse to vedno znova deluje. Res dajemo maksimum na vsakem treningu, na vsaki tekmi. In s trdim delom so prišli tudi rezultati, čeprav se zavedamo, kako pogosto je lahko vse odvisno le od ene žoge, enega centimetra. Ampak če daš enkrat vse od sebe, potem si tudi ne moreš ničesar očitati.

Sredi junija bo turnir Lige narodov v polnih Stožicah. Dvoboja z Italijo in Srbijo bosta skoraj zagotovo razprodana. Kaj bi rekli o energiji Stožic?
Težko je to opisati. Najlepše je igrati v Stožicah, nekaj nepozabnega. Prepričan sem, da bo letos podobno. Energija, ki jo dobimo s tribun, je nepopisna in nikoli ne veš, kako daleč nas lahko ponese.

Katera tekma v Stožicah pa vam je najbolj ostala v spominu? Ko ste na svetovnem prvenstvu leta 2022 premagali Ukrajino in se uvrstili v polfinale?
Tista tekma je bila res fenomenalna. Ali pa leta 2019, ko smo premagali Poljake in se uvrstili v finale. Škoda, da nismo igrali doma še finala. Ni kaj, vsaka tekma v Stožicah je praznik in še dobro, da pot do Pariza vodi tudi prek Stožic.