Po ponedeljkovi zmagi nad Slovenijo (3:2), ko je tudi izkoristil zaključno žogo, sicer pa je bil s 16 točkami drugi najučinkovitejši v svojem moštvu, je 29-letni sprejemalec nekoliko sramežljivo stopil pred izbrano slovensko sedmo silo in dejal: "Oprostite, toda moja slovenščina ni najboljša." A odgovarjal je tekoče, le vmes mu je tu pa tam nekajkrat ušlo "bueno".

Po nekaj vprašanjih se je odlični odbojkar, ki se je temu športu posvetil zaradi starejših bratov, sprostil in o srečanju dejal: "Veseli smo te zmage, saj smo že čutili pritisk, kajti znašli smo se v nezavidljivem položaju. Sicer nam ni uspelo doseči treh točk, smo pa dve. Za nas je bila to res pomembna tekma. Proti Belgiji nismo bili pravi, proti Italiji je bilo že bolje, zdaj pa upamo, da bomo nadaljevali v takem ritmu, kot smo igrali proti Sloveniji. Bila je to zelo razburljiva tekma. Ključna sta bila servis in pa naša obramba." Sledil je še dvoboj z Japonsko, kjer so za potrditev drugega dela, ko se bodo iz Firenc preselili v Bolgarijo, potrebovali osvojena dva niza. Načrt jim je uspel, ob porazu s 3:2 pa je Poglajen dosegel devet točk. V prvem delu je bil sicer po številu točk drugi v svoji reprezentanci.

Prvič zaigral proti Sloveniji
V zadnjih letih si je z dobrimi igrami izboril mesto v udarni argentinski postavi, na 19. svetovnem prvenstvu, ki ga gostita Italija in Bolgarija, pa je v zasedbi trenutno sedme reprezentance svetovne lestvice zelo razigran: "Mislim, da iz tekme v tekmo napredujemo. Zadovoljen sem s svojimi igrami, že večkrat pa sem povedal, da se zelo dobro počutim in sem vesel priložnosti, ki jo dobivam. Toda najpomembnejša je reprezentanca. Iz tekme v tekmo praktično igramo na višji ravni, kar je zelo pomembno."

V dresu argentinske reprezentance, s katero je nastopil tudi na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru in štiri leta prej v Londonu, se je v Firencah prvič pomeril s Slovenijo, domovino vseh svojih štiri starih staršev: "Malce nenavadno je bilo poslušati s tribun vzklike "Slovenija", vendar pa posebnih čustev ni bilo. Preprosto tekma kot vsaka druga. Vedeli smo, da nam ne bo lahko, saj ima Slovenija odlične odbojkarje, ki igrajo v Italiji, na Poljskem in drugih močnih ligah."

"Ohranjam stike s Slovenijo, kjer imam nekaj sestričen. Upam, da bom lahko kmalu znova odšel v Slovenijo. Lani sem bil na Bledu, a vse skupaj le dva dneva. Po osnovni šoli pa smo se z družino odpravili v Slovenijo in jo spoznavali približno en mesec," je povedal Poglajen, čigar stari starši prihajajo iz Maribora in Žužemberka, v Argentino pa sta se družini preselili po drugi svetovni vojni. V domovini ga kličejo Poljak, kot pravi, je to v Argentini v navadi za nekoga, ki je svetle polti in svetlolas.

Ima tudi slovensko državljanstvo
Kot je povedal član Ravenne, s katero je lani v italijanskem prvenstvu zasedel osmo mesto, med drugim pa si je kruh poleg Argentine služil tudi v Braziliji in na Poljskem, skušajo v družini ohranjati slovensko kulturo, kar se jim zdi zelo pomembno: "Stari starši se pogovarjajo po slovensko, sicer pa doma malce mešamo slovenščino in španščino. Pomembno je, da ohranjamo jezik in kulturo. V Argentini imamo slovenske domove, kjer se srečujemo, se učimo in pogovarjamo v slovenščini."

Na vprašanje, ali morda pozna še kakšnega argentinskega športnika, ki ima slovenske korenine, in nato ob omembi napadalca Olimpije Andresa Vombergarja takoj dejal: "Ja, seveda ga poznam. Sva zelo dobra prijatelja. Zdaj igra nogomet za Olimpijo, pred tem pa sva hodila na isto šolo v San Justu, srečavala sva se tudi po teh domovih. Sicer pa se dobro poznata tudi najini družini." Tako kot ljubljenec navijačev ljubljanskega kluba ima tudi Poglajen slovensko državljanstvo.

Iz Firenc