Najhitrejši Zemljan se je že rodil zaznamovan. V svojem priimku ima 22-letni sprinter z Jamajke puščico in strelo. Obe sta običajno zelo hitri in to velja tudi za Usaina Bolta, ki se je na olimpijskih igrah v Pekingu izstrelil med športne superzvezdnike.
Je prvi, ki je na enih olimpijskih igrah izboljšal svetovna rekorda na 100 in 200 metrov. Po Jesseju Owensu je prvi, ki je lastnik najboljših znamk na svetu v obeh sprinterskih preizkušnjah in po Carlu Lewisu je prvi, ki je na enih igrah dobil oba sprinta. Že to, da ga moramo omenjati v družbi teh dveh slavnih atletov pomeni, da že zdaj sodi v prvo poglavje zgodovine kraljice športa.
Osupla konkurenca
Ne bi bilo pošteno, če bi rekli, da je svoje nasprotnike osmešil, ali pa da jih je povsem potolkel. Bolt je na obeh razdaljah zmagal s takšno prednostjo, da so osupli vsi. Gledalci, trenerji, novinarji in tudi njegovi konkurenti. Ko se je na 100 metrov z odvezano vezalko sprehodil prek ciljne črte s časom 9:69 je obnemel cel svet. In potem je sledil val navdušenja. Atletika je dobila novega kralja.
Johnson je šel v zgodovino
Ko je osem atletov čakalo v startnih blokih finala teka na 200 metrov, se jih je sedem zavedalo, da se bodo borili le za srebrno in bronasto medaljo. Bolta bi na poti do novega uspega lahko ustavila le poškodba. S svojimi zlatimi tekaškimi copati (Puma je zanikala vpletenost v poljubljanje teh sprinteric ob proslavljanju) je napadel čas, ki se je še pred nekaj meseci zdel nedosegljiv. 19:32 je v Atlanti na tej razdalji tekel Michael Johnson. Tudi on je takrat nosil športno obutev zlate barve (drugi proizvajalec kot pri Boltu). Ko so se merilci časa v Pekingu ustavili pri 19:30, se je Johnson od sprinta poslovil za vselej.
Borba za stotinke
Njegov tek je nekaj posebnega. Kot je bil pri velikih šampionih vselej. Vse izgleda lahkotno, brez naprezanja, kot da gre pri vsem skupaj le za lažji trening. Tekmeci se mučijo in napenjajo vsako mišico v telesu, za Bolta pa se zdi, da je na sprehodu. Po zmagi na 200 metrov so ga novinarji spraševali, kako lahko s takšno lahkoto teče tako hitro. Ves čas je odgovarjal, da niti slučajno ni bilo lahko. Če je v tem teku želel izboljšati svetovni rekord, je moral dati od sebe vse. In res. Počasni posnetek odkriva, da je Bolt ves čas tekel na “polno”. Vse do ciljne črte je spremljal stotinke na semaforju in na koncu uspel. Tu, za razliko od 100 metrov, nima več rezerve.
V ritmu reggaeja
Fant je poseben v pravem pomenu te besede. Tega se zdaj zavedajo že vsi in to tudi priznavajo. Zato njegov način proslavljanja uspehov niti ni pretirano moteč. Ko na stadionu poplesava v ritmu jamajške glasbe, deluje kot majhen otročič, ki je dobil željeno igračo. Tudi to ga dela posebnega. Kaj drugega pa bi lahko od 22-letnika iz Trelawnya na Jamajki sploh pričakovali? Od nekdaj ima rad ples in če ga ne bodo dobili pri jemanju nedovoljenih sredstev, bo plesal še dolgo.
Senca dvoma
Mehičan Angel Heredia je bil pred leti glavni prekupčevalec nedovoljenih sredstev za atlete iz ZDA, Jamajke, Bahamov in Mehike. FBI ga je ujel in se z njim dogovoril za sodelovanje. Heredia je povedal vse. Pred kratkim so ga za intervju v nemškem časniku Spiegel vprašali, ali si bo ogledal tek na 100 metrov v Pekingu. Odgovoril je pritrdilno. Nato je sledilo vprašanje, koliko od osmih atletov v finalu bo dopingiranih. Odgovor je bil osupljiv. “Vseh osem.” Bolt je v Pekingu teste opravil uspešno, a v svetu atletike so glede njegovih dosežkov vseeno rahlo zadržani. Obstajajo namreč sredstva, ki jih sploh še ni mogoče odkriti, oziroma niti ne vedo, kaj naj iščejo.
Mož z drugega planeta
Novinarji v teh dneh kar tekmujejo v ustvarjanju nadimkov in prispodob za Usaina Bolta. Največkrat slišimo, da naj bi prišel s kakšnega drugega planeta. To so pač zgodbice za lahko noč, ki spremljajo vsa velika tekmovanja. Dejstvo je, da je za sprinterja neverjetno visok. 196 centimetrov meri v višino in to mu ob njegovi izjemni motoriki daje prednost pred ostalimi. V otroških letih je treniral kriket, pa so potem športni učitelji opazili, da je hiter in ga usmerili v tek. Še sreča, sicer bi bila svetovna športna javnost prikrajšana za eno najzanimivejših zgodb v 112-letni zgodovini olimpijskih iger.
Urban Laurenčič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje