Leon Štukelj je edini Slovenec, ki je na olimpijskih igrah osvojil tri zlate medalje. Foto: EPA
Leon Štukelj je edini Slovenec, ki je na olimpijskih igrah osvojil tri zlate medalje. Foto: EPA
Miro Cerar
Miro Cerar je osvojil dve zlati in eno bronasto medaljo. Foto: EPA

Skupna bera od leta 1912 do danes, če upoštevamo tudi sodelujoče v moštvenih športih, je že zavidljivih 34 medalj.

Od Cvetka do Cerarja
Prvi Slovenec, ki si je nadel olimpijsko medaljo (na poletnih igrah), je bil Rudolf Cvetko. Leta 1912 je v Stockholmu kot član Avstrije s sabljo osvojil ekipno srebro. Sledila je cela četa šampionov, med katerimi velja poudariti telovadce na čelu z nezlomljivim Leonom Štukljem. Njegovo tradicijo je v 60. letih uspešno nadaljeval Miro Cerar.

Zadnja leta skupne Jugoslavije so pri medaljah v ekipnih športih sodelovali številni košarkarji, nogometaši in rokometaši, ki pa tu niso všteti. Obdobje veslaških uspehov sta leta 1988 z bronom v dvojcu brez krmarja začela Sadik Mujkič in Bojan Prešeren.

Od bronaste do zlate dobe
Prvi medalji v samostojni Sloveniji sta pripadli blejskim veslačem. Po bronasti Barceloni je sledila srebrna Atlanta in nato končno zlati Sydney. Prvo zlato za Slovenijo je osvojil dvojni dvojec Iztok Čop/Luka Špik, slabo uro pozneje pa je bero v Avstraliji podvojil Rajmond Debevec. Pred štirimi leti v Atenah so Slovenci pobrali štiri medalje (srebrna in tri bronaste).

Peking 2008 je postregel z rekordno bero petih medalj. Kozmus je s kladivom kot prvi Slovenec v kraljici športov - atletiki osvojil zlato medaljo.

Dobitniki medalj na poletnih olimpijskih igrah (zlato - srebro - bron = skupaj)
- Pred osamosvojitvijo 5 - 2 - 5 = 12
- Samostojna Slovenija 3 - 5 - 7 = 15

S. J./ Ž. K.








Za prve medalje v samostojni Sloveniji so poskrbeli blejski veslači, ki so se iz Barcelone 1992 domov vrnili z dvema bronoma. Zanj sta poskrbela dvojec brez krmarja in četverec brez krmarja. Foto: www.iztokcop.com
Brigita Bukovec je v Atlanti na visokih ovirah osvojila srebro, za zlatom je zaostala le za stotinko sekunde. Foto: EPA
Andraž Vehovar je uresničil dolgoletne sanje tekmovalcev v kajaku in kanuju. Zdajšnji vodja olimpijske odprave je bil znan predvsem po izjemni psihični pripravljenosti. Foto: EPA
Luka Špik in Iztok Čop tvorita najuspešnejši čoln v zgodovini slovenskega veslanja. V Sydneyju 2000 sta z zmago v dvojnem dvojcu poskrbela za prvo zlato olimpijsko medaljo v samostojni Sloveniji. Foto: EPA
Le nekaj ur pozneje je vrhunec svoje kariere dočakal Rajmond Debevec z zmago v trojnem položaju z malokalibrsko pištolo. Debevec je tudi v Pekingu poskrbel za medaljo - bronasto v enaki disciplini. Foto: www.tosca.si/rajmond.debevec/rajmond.htm
Iztok Čop in Luka Špik sta se iz Aten vrnila s srebrom. S tem je Čop izpopolnil cel olimpijski komplet (zlato, srebro in bron). Foto: EPA
Atene 2004 so pomenile zgodovinske igre. Slovenija je prvič osvojila štiri medalje, Vasilij Žbogar je poskrbel za prvo slovensko medaljo v jadranju. Foto: EPA
... Urška Žolnir pa v judu. Foto: EPA
V nepozabnem zaključku teka na 800 metrov je do brona pritekla Jolanda Čeplak. Foto: EPA
Sara Isakovič je v Pekingu postavila mejnike v slovenskem plavanju. Foto: EPA
Judoistka Lucija Polavder se je v soboto okitila z bronom v najtežji kategoriji - nad 78 kilogramov. Foto: EPA
Rajmond Debevec je po pravi drami v finalu kraljeve strelske discipline prav v zadnjem strelu prišel do svoje druge olimpijske medalje. Po zlatem Sydneyju si bo Peking zapomnil po bronu. Foto: EPA
Slovenski velemojster v metu kladiva Primož Kozmus je z metom 82,02 metra Sloveniji prinesel prvo olimpijsko atletsko zlato. Foto: Reuters
Vasilij Žbogar je po bronu v Atenah štiri leta pozneje z laserjem prijadral do srebra. Bo torej v Londonu zlat? Foto: EPA