1. Maartin van der Weijden je na vetroven in deževen dan v Pekingu osvojil naslov olimpijskega prvaka v daljinskem plavanju na 10 kilometrov. Zgodba ne bi bila nič posebnega, če ne bi Nizozemcu pred sedmimi leti diagnosticirali levkemijo. Po presaditvi kostnega mozga in kemoterepijah je van der Weijdenu uspelo premagati hudo bolezen in dve leti pozneje se je vrnil v vodo. Nagrado za življenjsko bitko je dobil v Pekingu, ko je v razburljivem finišu prvi prečkal ciljno črto.

Pokojna žena mu je dala nadnaravno moč
2. Še en olimpijski prvak je v Pekingu in drugod po svetu požel posebno pozornost - dvigalec uteži Matthias Steiner. Nemec je v najtežji kategoriji dvignil skupno 461 kilogramov in postal neuradno najmočnejši človek na svetu, vendar na naslovnice ni prišel samo zaradi tega. Svet si ga bo zapomnil predvsem po gesti na zmagovalnih stopničkah, ko je s solzami v očeh v eni roki držal zlato medaljo, v drugi pa sliko svoje pokojne žene, ki je umrla v prometni nesreči pred letom. 144 kilogramov težki orjak je ženi obljubil medaljo, ko je ob njej ležal v bolnišnici, in obljubo izpolnil. Steiner je v sunku s 203 kilogrami močno zaostajal za tekmeci, v potegu pa je prekosil samega sebe in z 258 kilogrami prišel do zlata. Padec na kolena in krik je povedal vse. "Nisem vraževeren, ne verjamem v višje sile, vendar upam, da me je videla," je hlipal Steiner.

Rokoborec odvrgel medaljo in ostal brez nje
3. Medtem ko je za vsakega športnika olimpijska medalja vrhunec življenja, jo je Šved armenskega rodu Ara Abrahamian odvrgel. Rokoborec grško-rimskega sloga v kategoriji do 84 kg, drugi iz Aten, se je v polfinalnem obračunu pomeril z Italijanom Andreo Minguzzijem, ki je predtem v četrtfinalu presenetljivo izločil branilca naslova Rusa Alekseja Mišina. Po sporni odločitvi sodnikov je slavil Italijan, kar je povsem iztirilo švedski tabor. Dvakratni svetovni prvak je besedno napadel švicarsko-kanadsko-kubanski sodniški trio in se ga je hotel lotiti tudi s pestmi. Fizični obračun so v zadnjem trenutku preprečili Abrahamianovi reprezentančni kolegi. Navijači iz dežele vikingov so vse do konca tekmovanja glasno žvižgali in žalili delivce pravice. Jezni Abrahamian je prišel na podelitev, vendar ko je dobil medaljo, jo je iz protesta odvrgel na blazino. Pozneje mu jo je MOK zaradi "kršenja olimpijskega duha" tudi odvzel.

Kubanec brcnil sodnika v glavo
4. To pa ni bil največji incident v Pekingu. Zanj je poskrbel Kubanec Angel Volodia Matos, ki je po porazu v dvoboju za bronasto odličje v taekwondoju v kategoriji nad 80 kg brcnil švedskega sodnika v glavo. Pri izidu 3:2 za Kubanca je glavni sodnik prekinil dvoboj in ga odločil v korist Kazahstanca Armana Hilmanova, saj si je Matos poškodoval peto. S tem se njegov trener ni strinjal, ker bi moral njegov varovanec v tem primeru boj predati. Po vroči izmenjavi besed na blazini je 31-letnik z nogo v glavo brcnil Čakirja Čelbatova, nato pa še enega izmed preostalih sodnikov, ki so posredovali. Matos je bil nemudoma diskvalificiran in odstranjen iz dvorane. Kazen za razborito kubansko navezo je sledila že čez pol ure, ko je Mednarodna taekwondo zveza tako Matosa kot njegovega trenerja dosmrtno izključila iz sveta taekwondoja.

Emmons "ponovil vajo" iz Aten
5. Strelstvo na olimpijskih igrah le redko pride na naslovnice, vendar je za to že drugič v štirih letih poskrbel Matthew Emmons. V Atenah 2004 je Američan močno vodil, vendar je prav v zadnjem poskusu po pomoti streljal v sosednjo tarčo in ostal brez odličja. Takrat je razočaran nad zamujeno priložnostjo odšel v bar in spoznal svojo bodočo ženo, češko reprezentantko v streljanju Katarino. V Pekingu se je tragedija ponovila. Pred zadnjim strelom je imel Emmons ogromno prednost, nato pa je pri merjenju v tarčo prezgodaj pritisnil na petelina, zadel le 4,4 kroga in ostal brez odličja. Zgrožen pogled njegove žene je obšel svet. Katarina je s komentatorskega mesta prišla do moža in ga objela. "Zame je še vedno najboljši na svetu," je povedala.

Z amputirano nogo izpolnila normo in bila 16.
6. Ganljiva je tudi zgodba južnoafriške maratonske plavalke Natalie du Toit, ki je leta 2001 v prometni nesreči ostala brez leve noge. A predala se ni. Za Peking je odplavala potrebno normo in na 10-kilometrski razdalji zasedla odlično 16. mesto. Zdaj bo nastopila še na paraolimpijskih igrah, kjer je seveda glavna favoritinja za zlato.

R. K.