Pred športnim dogodkom leta je vsa športna srenja razmišljala o lovu na sedem zlatih medalj rojaka Marka Spitza, ki jih je osvojil leta 1972 v Münchnu. 23-letnik iz Baltimora je imel izvrstno popotnico, saj mu je že leto pred igrami na svetovnem prvenstvu v Melbournu generalka izvrstno uspela. Tam se je okitil s sedmimi naslovi, manjkala mu je le zmaga v mešani štafeti, kjer pa ni nastopil, saj se štafeti zaradi diskvalifikacije ni uspelo prebiti v finale.

Statistika pravi, da je najboljši
Pogled na njegovo statistiko je zastrašujoč - 17 naslovov svetovnega prvaka in 14 zlatih olimpijskih medalj. Neponovljivo. S tem ima kar pet naslovov olimpijskega prvaka več od najbližjih zasledovalcev v podobi telovadke Larise Latinine, atleta Paava Nurmija in Carla Lewisa ter plavalca Marka Spitza.

Redgrave nepremagljiv 16 let
Nekateri pravijo, da ima "ameriška riba" resda največ olimpijskih naslovov, ni pa najboljši športnik na olimpijskih igrah. Phelps je noro zbirko ustvaril v vsega 4 letih, na drugi strani pa je denimo legendarni britanski veslač Steve Redgrave osvojil zlato medaljo na petih različnih igrah (1984-2000).

Noben plavalec trikrat zapored zlat
A plavanje je izredno specifičen in naporen šport. Kako potem razložiti, da noben plavalec v 112-letni zgodovini olimpijskih iger v isti (posamezni) disciplini ni osvojil treh zaporednih naslovov? Letos sta imela to priložnost imela Pieter van den Hoogenband (100 m prosto) in Grant Hackett (1.500 m prosto), a jima zgodovinski dosežek ni uspel.

V tednu dni 17-krat v bazenu - 7 svetovnih rekordov
Poleg vsega je moral Phelps v tednu dni v bazen skočiti kar 17-krat! Ne pozabimo - v času Marka Spitza v plavanju niso poznali polfinala, plavalci so tekmovali "le" v predtekmovanju in finalu. In še enemu rekordu se bliža Phelps - v Pekingu je postavil sedem svetovnih rekordov, kar pomeni, da jih je v svoji karieri nanizal že 32 (26 posameznih in 6 v štafetah). Enega več ima le Mark Spitz ...

Izstrelek iz Baltimora ima še dovolj časa za popravljanje vseh možnih rekordov, saj je napovedal, da se bo poslovil po olimpijskih igrah v Londonu. S klikom na povezave si lahko ogledate vse posnetke.

1. dejanje - nor rekord na 400 m mešano (10. 8. 2008)
Začelo se je z odličnim nastopom v verjetno najbolj naporni disciplini, saj je potrebno z vso močjo odplavati stotke v vseh štirih slogih. Phelps je odplaval 4:03,84, svoj svetovni rekord popravil skoraj za sekundo in pol. Trener mu je za nagrado obljubil, da mu v prihodnosti ni treba več plavati te discipline. Se bo usmeril na 400 m prosto (ki na velikih tekmovanjih ponavadi poteka isti dan kot 400 m mešano)?

2. dejanje - prvi čudež v podobi Jasona Lezaka (11. 8. 2008)
Večina strokovnjakov je opozarjala, da bo imel Phelps v lovu na osmico največ dela v štafeti 4 x 100 metrov prosto. Do "dogodka Čavić" je dolgo časa kazalo, da imajo prav. Phelps je odlično opravil s svojim delom, saj je v prvi predaji plaval 47,51, kar je bil njegov osebni rekord na tej razdalji in le stotinko slabše od svetovnega rekorda, ki je veljal pred Pekingom. V isti predaji je nov rekord sicer postavil Avstralec Eamon Sullivan. Pred zadnjo predajo so vodili Francozi, Američani so bili drugi. Galski petelini so kot zadnjega v vodo poslali Alaina Bernarda (svetovnega rekorderja pred Pekingom in kasneje olimpijskim prvakom posamezno). A Jason Lezak je od nekod vzel neverjetno moč in ugnal Francoza. Lezak je svojih 100 metrov odplaval v norem času 46,00 (za uradne rekorde na 100 m prosto posamezno se lahko štejejo le časi prvega plavalca v štafeti). Bernard je v cilju zaostal za osem stotink.

3. dejanje - zmaga v Sarini disciplini (12. 8. 2008)
Ko je bila najbolj kritična štafeta "rešena", je sledila serija neverjetnih svetovnih rekordov in novih zmag. Najprej na 200 metrov prosto, kjer je slavil s časom 1:42,96 in svoj svetovni rekord popravil za 90 stotink. V tej disciplini je bil štiri leta prej v plavalni "tekmi stoletja" tretja. Prvak je postal Ian Thorpe, drugi pa je bil Pieter van den Hoogenband. Slovenci smo se te discipline bolj veselili dan pozneje, ko je Sara Isakovič osvojila srebro.

4. dejanje - začetek najbolj napornega dneva (13. 8. 2008)
Dan, ko je Phelps osvojil dve zlati medalji in dva svetovna rekorda. Najprej je bil zlat na 200 metrov delfin. S časom 1:52,03 je svoj svetovni rekord popravil "le" za šest stotink. V tej disciplini je pred osmimi leti sploh prvič nastopil na olimpijskih igrah, takrat je bil peti.

5. dejanje - najbolj prepričljiv svetovni rekord (13. 8. 2008)
Isti dan je sledilo še slavje v štafeti 4 x 200 metrov. Prvič v zgodovini se je prebila meja sedmih minut - 6:58,56, rekord je padel za več kot štiri sekunde.

6. dejanje - zlato še na 200 metrov mešano (15. 8. 2008)
Po dnevu počitka (v finalih) je sledila šesta zmaga in šesti svetovni rekord. 1:54,23 - svoj svetovni rekord je popravil za dobre pol sekunde.

7. dejanje - v zgodovino s pomočjo čudeža Čavić (16. 8. 2008)
Nihče ni pričakoval, da bo imel Phelps največ dela na 100 metrov delfin. Finale je najbolje začel Srb Milorad Čavić, ki je vodil od štarta do cilja. Skorajda. Phelps je bil na obratu šele sedmi. v samem zaključku je imel za Srbom majhen zaostanek. V šokantnem prihodu v cilj pa so ure pokazale, da je bil prvi vendarle Phelps. Kako? Počasni posnetki so pokazali slab Čavićev prihod v cilj, v katerem se je Phelps zagnal do sedmega zlata, s katerim je izenačil dosežek Spitza. Po svetovnem spletu so začeli krožiti posnetki, ki so namigovali, da je bil Čavić vendarle prvi v cilju. Srbska delegacija je vložila uradni protest, zmaga pa je ostala Američanova. Prav gotovo gre za najbolj izenačeno in dramatično dirko v zgodovini olimpijskih iger. Pri tem je večina pozabila, da je bila to edina disciplina, v kateri Phelps ni zrušil svetovnega rekorda.

8. dejanje - zapis v zgodovino nesmrtnih (17. 8. 2008)
Ob koncu je sledila še "mirnejša" zmaga v mešani štafeti. Phelps je nastopil v delfinovem slogu in pomagal k novemu svetovnemu rekordu.

Slavko Jerič