Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je igre označil za "vesele in veličastne". Potem ko je Kitajska na prejšnjih igrah v Pekingu Združenim državam Amerike začasno odvzela svetovni primat v osvojenih olimpijskih kolajnah, so se Američani v Londonu vrnili na vrh. Britanci so se postavili na položaj tretje velesile in potrdili staro ugotovitev, da država gostiteljica osvoji približno 50 odstotkov več kolajn kot običajno.

V Pekingu večina prizorišč propada
Kakšna bo zapuščina iger v Londonu in Veliki Britaniji? Gotovo ne takšna kot v Pekingu, kjer večina olimpijskih prizorišč propada. Britanci so organizirali drugačne igre, lahko bi rekli optimizirane po varčevalnem programu, ki pa so bile vseeno druge najdražje v zgodovini. V Londonu bodo po paraolimpijskih igrah konec avgusta in v začetku septembra večino prizorišč razstavili, športno infrastrukturo pa razdelili po vsem Otoku za boljši športni jutri. Velika športna evforija, ki na prizorišču vlada ob koncu uspešnih iger, pa bo nekako prisilila britansko vlado, da tudi v naslednjem olimpijskem obdobju svoj šport financira enako kot pred domačimi igrami.

Kakšen naj bo organizator?
Komu podeljevati igre v prihodnosti? Režimom, ki lahko vložijo neomejene količine denarja in organizirajo brezhibne igre, ki morda ostanejo brez pravega olimpijskega duha in vzdušja? Ali pa podpirati izbor športnih prestolnic, kakršen je London (ali tudi zadnje zimsko prizorišče Vancouver), kjer se sicer na mnogih področjih - transport, varovanje, organizacija prizorišč - čuti varčevanje, vendar pa občinstvo prispeva svoje k veličastnemu dogodku?

Slovenija med uspešnejšimi državami
In slovenski šport? Na teh igrah se je po številu in lesku kolajn prikazal v podobni luči kot v Pekingu in Atenah. Tokrat je bil izkupiček 1-1-2, v Pekingu 1-2-2, v Atenah 0-1-3, pred tem pa slovenski športniki nikoli niso osvojili več kot dveh kolajn. V nekoliko bolj zrelih letih slovenskega športa so vitrine torej nekoliko bolj polne kot v zgodnjih letih po osamosvojitvi. Na lestvici dobitnic kolajn je Slovenija na istem mestu kot pred štirimi leti, 42., na alternativni lestvici po kolajnah na število prebivalcev na devetem, po kolajnah na bruto domači proizvod pa na 27., kar nas po vseh definicijah uvršča med zelo športne nacije.

Navdih prihodnji generaciji
Kolajne so tokrat osvajali veterani, v ozadju pa iščemo imena, ki bi se lahko prebila v naslednjem štiriletnem obdobju. In jih je kar nekaj, videli smo obetavne nastope v atletiki, plavanju, borilnih športih, strelstvu, gorskem kolesarstvu, če iščemo dosežke najmlajše generacije. Igre so potekale pod sloganom "navdih generaciji" in upajmo, da bodo uspešne športne zgodbe veteranov tudi pri nas navdihnile nov rod.

Brez državnega vlaganja ni uspeha
Ob tem pa britanski primer zelo nazorno kaže, da brez državnega vlaganja ni medalj. Znanje v številnih olimpijskih panogah v Sloveniji imamo, vlaganja v šport pa se na dolgi rok neizogibno odrazijo na največjih tekmovanjih. Kolajne niso samo kosi kovine, imajo nacionalni pomen, poenotijo narod. Marsikdo je že pozabil, kaj se je na ulicah Londona dogajalo pred letom dni, danes vlada evforija.

Igor Tominec, Val 202