Urška Žolnir je v slovenski gostilni v Londonu za TV Slovenija še enkrat podoživela olimpijsko pravljico. Za vse pred televizorji je njena pot do zlate medalje zgledala enostavna, kar pa je napačen vtis. "Z vaše perspektive zgleda enostavno, toda v vsaki borbi je maksimalna priprava. Že pred borbo imam v glavi, kako se bo odvijalo. Ogromno dela je, ogromno moči potrošiš v sami borbi, paziti moraš na svoje napake in izkoristiš napake nasprotnic. V popoldanskem delu sem bila že precej bolj sproščena, dobro sem se počutila."

V Atenah leta 2004 je bila njena (bronasta) olimpijska medalja kar nekam majhna, za londonsko pa pravi, da je "kar konkretna".

Na zabavi 30-letna Žolnirjeva ni kazala nobenih znakov utrujenosti. Pokonci jo je držal adrenalin. "Če bom to noč spala tri ure, bom zadovoljna."

"Najboljša judoistka Londona 2012"
Trener Marjan Fabjan je že zjutraj, ko je prišla z zajtrka, vedel, da bo vzela eno od medalj. Nad Urškino predstavo na tatamiju je bil navdušen: "Je najboljša tekmovalka v Londonu, le ona je pokazala, kaj je pravi judo. Ko je prišla na tatami, so imele vse tekmice strah pred njo."

Pomemben dejavnik na poti do nepozabnega uspeha je psihološka priprava. Gre za poseben način priprave. Fabjan podrobnosti ni želel razlagati, saj ljudje tega ne bi razumeli. "Skrivnost našega uspeha? Hm, so stvari, o katerih ne govorimo, to so zaprti sistemi."

Izkušnje so dobivali v Aziji (Japonska, Kitajska, Koreja). "Njihovo filozofijo smo prinesli k nam. Zaupali so nam skrivnosti, češ, saj ste majhni. Od njih smo pobrali znanje, ga nadgradili in to je rodilo uspeh. Načelo juda je, da si strpen in vztrajan. Verjeti moraš, da če letos ni rezultata, bo naslednje leto."