Toda 29-letna članica Sankakuja iz Celja, še ena od varovank izjemnega trenerja Marjana Fabjana, poudarja, da je konkurenca izjemno močna, že najmanjša napaka pa te lahko stane medalje. Zbirka njenih kolajn z največjih tekmovanj je lepa. Poleg olimpijskega brona se lahko pohvali še z dvema tovrstnima odličjema s svetovnih prvenstev ter z zlatom, srebrom in dvema bronoma z evropskega prvenstva. Pred zaključkom priprav je nekaj trenutkov namenila tudi MMC-ju.

Skorajda osem let je že minilo od vašega olimpijskega brona v Atenah. Kakšne so možnosti, da bi v Londonu ponovili uspeh?
Težko je reči. Vem, da smo garali, ne samo letos, ampak tudi lansko leto od svetovnega prvenstva naprej. Na pripravah sem vseskozi dala vse od sebe in edino to lahko obljubim tudi za tekmo na olimpijskih igrah.

Na aprilskem evropskem prvenstvu v Čeljabinsku ste osvojili peto mesto in bili z nastopom razočarani. Ste od takrat že dvignili formo?
Mislim, da sem. Razumljivo je, da sem bila razočarana. Vsak, ki trenira, se trudi, si želi uvrstiti na stopničke, meni pa je to spodletelo. Izgubila sem proti dvema tekmovalkama, ki sem jih premagala na lanskem evropskem prvenstvu. A to mi ni odvzelo volje, nasprotno, dalo mi je dodatno energijo.

Katere tekmovalke poleg vas pričakujete v boju za medalje?
V moji kategoriji nas je 15, ki lahko dobimo medalje. Mogoče bi izpostavila Francozinjo Gevrise Emane, Japonko Yoshie Ueno, skorajda zagotovo pa bo kakšna tekmovalka presenetila iz ozadja.

Veliko let ste že posvetili judu. Kaj vas v tem športu najbolj privlači?
Mineva že 20 let, odkar sem v tem športu z dušo in telesom. Za menoj je veliko odrekanja. Privlači me to, da dosti potujem okrog, spoznavam nove kulture, nove države, pa tudi nasploh imam šport zelo rada. Tudi, ko nimam treningov, ne morem biti pri miru, ampak počnem kaj drugega.

Imate medalje z olimpijskih iger, evropskega in svetovnega prvenstva. Kje še najdete motivacijo?
Dokler še sama čutim, da gre, da imam moč v sebi, bom vlekla.