A podobno je bilo že pred štirimi leti v Pekingu, kjer je "Pero" dosegel prepričljivo najhitrejši čas v slalomu K-1 na divjih vodah, a nato se je v spodnjem delu polfinalne vožnje zvrstil niz usodnih napak, ki so odnesle uresničitev sanj.

28-letni Hrastničan je zdaj zrelejši, predvsem pa po seriji uspehov prepričan, da drugič ne bo zapravil priložnosti za naskok na sam olimpijski vrh. Samozavest v napovedih, sproščenost v pogovoru in predvsem osredotočenost na cilj so odlike športnika, ki bo na petkovi slovesnosti ob odprtju iger XXX. olimpijade visoko nosil slovensko zastavo.

Ali se napoved za olimpijske igre za London kaj spreminja?
Nič se ni spremenilo izpred leta dni, še vedno je cilj zlato.

Že za Peking 2008 ste brezkompromisno napovedali zlato?
Takrat mi ni uspelo. Če pogledam sezone pred Pekingom, vidim, da sem bil takrat še bolj zelen. Lahko bi zmagal, bil sem zadosti hiter, a verjetno psihično nisem zdržal vsega, in naredilo se je, kar se je. Zdaj veste, kakšne sezone sem imel med Pekingom in Londonom, tudi sama zdrava pamet pravi, da grem po zlato in nič drugega.

Od kod takšna drznost v vaših napovedih, ki ni ravno značilnost slovenskih športnikov?
To ni drznost, to je samo realno stanje in zavedanje, česa sem sposoben. Mogoče marsikomu manjka ravno to in so zaradi tega tudi izidi, takšni kot so. Vsi treniramo in tekmujemo, da bi bili najboljši. Zato tudi vztrajam v športu, v katerem vem, česa sem sposoben: bil sem dvakrat svetovni prvak, evropski prvak, zmagovalec svetovnega pokala in zdaj manjka samo še olimpijski naslov. Ena priložnost je bila zamujena, druga zagotovo ne bo.

Ali vam je londonska olimpijska proga v Lee Valley White Water Centru všeč?
Odlična je, prav fajn. Divja, težka, tehnično zahtevna, moraš imeti občutek za vodo, ki ga jaz imam. Prav z veseljem čakam to tekmo.

Lahko opišete ali primerjate to progo z drugimi progami, ki so redno v svetovnem pokalu?
Tacen je mogoče primerljiv po težavnosti. Seu d'Urgell ali Augsburg sta stari, mirnejši progi, londonska je veliko bolj divja. Mogoče je podobna tisti iz Pekinga, samo nekaj več "rolc" in valov ima, zato moraš bolj nadzorovati čoln po progi. Na določenih predelih moraš čoln bolj poganjati, ker voda tam ustavi. Zagotovo je to ena težjih prog, posebej po teh novih pristopih, ki so se začeli v Atenah. Lahko rečem, da je London razvojno sledi progam zadnjih dveh olimpijskih iger v Atenah in Pekingu.

Maja ste šli v Bratislavo po nov čoln ...
Da, še vedno ga imam.

Čeprav ste pred olimpijsko sezono napovedali, da ne boste veliko menjali opreme.
Ne, to sem vedel, da bom naročil nov čoln. Sem ga tudi dosti prej naročil in ga tudi že maja prevzel, da ne bi ravno čakal do zadnjih tednov. Slovaki so mi tako naredili nov čoln za olimpijske igre, ki pa sem ga do Londona zelo pazil, da mu ne bi nič naredil. Navadil sem se ga, tako da sem prav domač v njem.

Kolikšno vlogo ima prilagajanje, menjavanje opreme v kajaku na divjih vodah?
Načeloma naj bi bil nov čoln isti oz. takšen idealen, kot sem si ga zamislil, ampak nov material je vedno bolj trd, ni še tako "ulaufan", po domače povedano. Moraš kar nekaj treningov narediti, da, v hecu povedano, "čoln dobiš v rit". Potem je pa samo od človeka odvisno, ali si zakompliciraš stvar in gledaš malenkosti ali pa ga vzameš in greš veslat. Osebno sem tak tip kajakaša, da z vesli kompliciram.

So vesla stara ali nova?
Po čolnu sem dobil tudi nov komplet vesel. Enega, ki ga veslam, mislim, da sem ga kar zadel, in je takšen kot ta star.

Kakšen je bil zadnji mesesc priprav na London?
Konec junija je šla celotna divjevodaška ekipa za šest dni na trening na olimpijsko progo v London. Nato sem bil doma 12 dni, kjer sem se v miru pripravil in naredil še nekaj močnih treningov, da sem dosegel vrhunsko pripravljenost. 16. julija, takoj ko se je odprla olimpijska vas, pa sem s prvo olimpijsko odpravo odšel v London, kjer smo krstili slovenski blok.

Z izidi sta vas v zadnjih letih razbremenila Saša Taljat in Luka Božič, tukaj sta tudi Benjamin Savšek in Eva Terčelj. Takšnega pritiska, kot je bil v Pekingu, tokrat torej ne bi smelo biti?
Smo res dobra ekipa. Vse štiri posadke so sposobne dobiti medaljo, ampak to je sanjski scenarij. Sposobni smo, tekme bodo pa dale odgovor. Ekipa je dobra, odlično se razumemo, se smejimo, drug drugemo pomagamo. Na žalost imam samo jaz olimpijske izkušnje, tako da dam kakšen nasvet. Zdaj šele vidim, kaj pomeni ekipa, da imaš še koga poleg sebe v tem športu, saj jaz tega v Pekingu nisem imel.

Na sporedu iger boste divjevodaši hitro šli v "ogenj". V nedeljo imate kvalifikacije, v sredo pa polfinale in finale. Ali vam to ustreza?
Zame je to zelo dobro. Da bi moral zdaj čakati vse do konca olimpijskih iger in biti vseskozi na trnih ... Si bom raje potem ogledal še kakšne druga olimpijska tekmovanja in se malo sprostil.

Ste športnik Slovenije 2011, a kot vemo in vidimo tudi na Twitterju, ste tudi zelo navdušen navijač slovenskih športnikov in klubov.
Spremljam vse slovenske športnike in jih tudi zelo spoštujem. Če se naredi kakšen odmeven izid, sem zelo vesel, če imajo smolo, sem razočaran, zato ker vem, kaj vse je potrebno, da ti uspe.

Veljate tudi za velikega filmskega navdušenca, kakšno predolimpijsko priporočilo?
Priporočam Prijatelja (Intouchables). Odličen francoski film, resnična zgodba, super zadeva.

In seveda: od Slovencev v Londonu boste imeli ob začetku olimpijskih iger najvidnejšo nalogo, saj boste na stadiona vkorakali kot nosilec slovenske zastave.
Moram reči, da če sem zaradi česa kaj živčen, sem živčen prav zaradi tega nošenja zastave. In tudi ko sem to izvedel, sem kar malce "zašvical". Ampak to je res izjemna čast, in sem res zelo vesel, da so mene izbrali za nosilca zastave na odprtju olimpijskih iger. S ponosom bom dvignil zastavo in mahal z njo. Veliko ljudi poznam, ki so jo že nosili, in so rekli, da je to res neverjeten občutek. Komaj čakam, da ga tudi sam doživim.