24-letna Velenjčanka, ki je začela deskati pri petih letih, trenira pa od 12. leta, bo drugič nastopila na olimpijskih igrah. Popotnica za olimpijski tekmi sta deveto mesto iz Carezze in 19. z Rogle.

Drugič greste na olimpijske igre. V Vancouvru ste bili 27. v paralelnem veleslalomu. S kakšnimi cilji greste v Soči?
Tokratne igre dojemam drugače kot prve, na katerih me je slaba psihična pripravljenost stala dobrega rezultata. Tokrat si ga želim narediti in mislim, da sem ga tudi sposobna.

Kaj pomeni dober rezultat?
O številkah ne bi rada govorila. Si pa želim na obeh tekmah priti v finale. Ko pa si enkrat v finalu, to je med najboljših 16, je pa vse mogoče.

Vaša najboljša letošnja izida sta 9. mesto s paralelnega slaloma v Carezzi in 19. s paralelnega veleslaloma na Rogli.
V Carezzi sem z visoko štartno številko 40 dosegla ta rezultat. V finalu mi je potem tri stotinke manjkalo do napredovanja. Ampak dobila sem samozavest in potrditev, da res lahko, da sem hitra, da sem dobro trenirala. Mogoče mi je letos nekaj časa zmanjkalo za trening veleslaloma, ampak sem pa videla na Rogli, da tudi v veleslalomu dobro vozim, saj sem dosegla 16. čas, nato pa v drugi vožnji pokvarila svojo uvrstitev.

Kakšne pogoje za trening imate? Kako finančno skrpate sezono skupaj? Je težko?
Seveda je težko, težko jo skrpam, ker nimam osebnega sponzorja. Upam, da se bo z boljšimi rezultati tudi to izboljšalo. Za zdaj pa gre denar iz družinskega sklada.

S čim se še ukvarjate, ko ne deskate?
Letos sem diplomirala na fakulteti za menedžment, kjer sem tudi vpisala magisterij. Trudim se čim bolj združevati šport in študij, ker brez študija, sploh v Sloveniji, ni prihodnosti.