Prostovoljci so postali del olimpijskih iger že na samem začetku, ko je pomagalo po nekaj prostovoljcev. Njihovo število je ves čas raslo, težko ponovljiv rekord pa je iz leta 2008, ko je v Pekingu po uradnih podatkih pomagalo kar pol milijona ljudi.

Prepotovala je 2.700 kilometrov
Na zimskih igrah se število zadnja desetletja vrti med 20 in 30 tisoč prostovoljci, v Sočiju jih je po uradnih podatkih 25.000. Ena od teh je tudi Jana, študentka kemije, ki domuje sicer v Omsku. Mesto v Sibiriji je od Črnega morja oddaljeno kar 2.700 kilometrov (za primerjavo - razdalja med Ljubljano in Sočijem znaša natanko dva tisoč kilometrov).

Izobraževanje potekalo v 26 centrih
"Konec novembra 2012 sem se prijavila, saj imam zelo rada šport," se spominja mlada Rusinja. Organizatorji so med sto tisoč prijavljenimi dokončni izbor naredili decembra lani, nato je v 26 centrih po vsej Rusiji potekalo izobraževanje. Eden od teh je bil tudi v Omsku, ki leži blizu meje s Kazahstanom.

Lahko vidi gore in morje
"Tu v Rdeči poljani skrbim za avtobuse, jih usmerjam, novinarjem in turistom pa pomagam priti do želenih stavb," je razložila Jana. Kot prostovoljka ni plačana, a sama pravi, da je zanjo največja nagrada biti del olimpijskih iger. "V Omsku je pusto. Nimamo ne gora, ne morja, tu sem oboje videla prvič, res je krasno."

Dobra tolažba v podobi boba
Kot večina prostovoljcev bo na prizorišču iger ostala še nekaj dni po izteku dogodka, v rojstni kraj pa se vrača 27. februarja. "Domov se vračam z vlakom, potovala bom tri dni," pravi Jana, ki je velika navdušenka nad hokejem na ledu. Njena velika želja, da bi si ogledala mojstrovine Aleksandra Ovečkina in kolegov, se ji ne bo uresničila, zato pa je popolnoma zadovoljna, da si bo lahko ogledala treninge svojega drugega najljubšega športa - boba.

Iz Sočija