"Ali je imel Čavić preprosto slabši finiš, je bila na delu optična prevara, je odpovedala tehnologija?" smo takrat ugotavljali.

Pri uradnem časomerilcu Omegi so leto po spornem dogodku, ki je sprožil tudi številne teorije zarot, priznali, da se je srbski plavalec Čavić prvi dotaknil roba bazena, čemur pa zahodni mediji niso posvečali nobene pozornosti. Predstavnik švicarskega proizvajalca ur Christophe Berthaud je povedal, da je bil Čavić res prvi v cilju, vendar pa je "velika razlika, ali se plavalec le dotakne plošče (touch pad) na robu bazena ali pa jo udari, kot je to storil Phelps". Berthaudove besede so povzeli spletni mediji s področja nekdanje Jugoslavije, medtem ko na zahodu ni bilo odziva.

Uradno je bil Phelps za stotinko hitrejši
Zgodbo najbrž poznate. Čavić in Phelps sta se borila za zlato olimpijsko medaljo na 100 metrov delfin. Posnetek je pokazal, da je bil srbski plavalec hitrejši, vseeno pa je uradno Phelps zmagal za stotinko. Čavićeva "napaka" naj bi bila ta, da se je prenežno dotaknil plošče, medtem ko je Phelps to storil z veliko močjo in si prisvojil sedmo zlato medaljo v Pekingu, nato pa še z osmo zlato medaljo Marka Spitza poslal v zgodovino.

Phelpsu zlata niso vzeli
"Že takrat smo vedeli, da je bil Mile prvi. Ves svet je to videl, le Omega je trdila drugače. Zdaj so vse priznali, kar me je presenetilo. Vseeno ne verjamem, da bi Mednarodna plavalna zveza za nazaj kar koli spreminjala," je tedaj povedal Čavićev menedžer Petar Popović, ki je s svojim varovancem dobil vsaj moralno zadoščenje. Posebej zato, ker je bila Omega eden izmed pokroviteljev ameriškega zvezdnika.
Zanimiva zgodba iz Sydneyja
"Uradna je zgodba, da sem se jaz prvi dotaknil stene, vendar da nisem prvi aktiviral plošče. To torej ni bilo odvisno od mene, ampak od tehnologije. V preteklosti se je nekaj podobnega že zgodilo - na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju so Anthonyju Ervinu in Garyju Hallu obema podelili zlato medaljo za 50 metrov prosto, a po dnevu, dveh so gledali posnetke te tekme in izkazalo se je, da se je Ervin pravzaprav dotaknil stene prvi, pri tem pa ni aktiviral plošče prvi. Enaka zgodba. Tako da je tehnologija daleč od popolne, toda s tem, kar danes imamo, se moramo zadovoljiti, ker je to edino, kar imamo," je Čavić že decembra 2008 dejal v intervjuju za MMC.

Ambrožič: Bil je vsaj tri decimetre pred Leejem
Tehnični delegat Mednarodne atletske zveze (IAAF) Gabrijel Ambrožič je polfinalni nastop v paralelnem veleslalomu, v katerem je Košir izgubil na videz dobljen dvoboj z Južnim Korejcem Sang-hom Leejem, ocenil kot nekaj, kar se v športu ne bi smelo zgoditi, "četudi verjetno Košir ni presekal obeh fotocelic na cilju".

Ambrožič je dejal, da posnetki kažejo, da je bil Košir v cilju vsaj tri decimetre pred Leejem, vendar očitno ni presekal obeh žarkov fotocelic v ciljni ravnini, ker je bil veliko višje z roko kot njegov tekmec. "Sodniki bi morali potem po mojem mnenju odpraviti anomalijo, pa očitno tega niso storili in po športnih kriterijih je bil Košir očitno oškodovan," je menil Ambrožič.

Tržičan je imel v polfinalu že lepo prednost, vodil je vse do konca, a je v zadnjem zavoju izgubil nekaj hitrosti. Vseeno je menil, da je zmagal, najprej je dvignil roke, potem ko so objavili, da je zmagal tekmec, pa se je razjezil, zavedal se je neumno zapravljene priložnosti.

"Jezil sem se sam nase. Po porazu v polfinalu sem se počutil kot budala. Enostavno sem se prehitro veselil zmage, to je botrovalo napaki, čeprav še vedno mislim, da sem bil res prej na cilju kot Korejec. Tak občutek sem imel, tudi posnetek fotofiniša kaže na to, a žal takega mnenja niso bili časomerilci. Mimogrede, na cilju ni bilo videti nobenega časa in Mednarodna smučarska zveza tudi po pritožbi ni spremenila svoje odločitve," je izjavil Košir.

Zakaj v deskanju ni fotofiniša?
"Pri deskarju na snegu se očitno uporablja sistem meritev s fotocelicami iz drugih smučarskih športov, denimo iz smučarskega teka, kjer je noga tista, ki šteje za prvi prihod v cilj, vendar očitno ni povsem prilagojen za deskanje na snegu," je še dodal Ambrožič, ki ima kot tehnični delegat IAAF-a na tekmah opravka tudi z meritvami in merjenjem časa.

"V atletiki se kaj takega ne bi moglo primeriti. Za merjenje časa se uporablja videofiniš in fotofiniš, če ta dva sistema odpovesta, so na vrsti šele fotocelice, ki pa so le prva informacija za gledalce za določitev vrstnega reda. Čase v tem primeru merijo časomerilci, ki lahko uporabijo fotocelice le za pomoč pri ugotavljanju razlike med dvema enakima časoma," je poudaril Ambrožič.