"V Pariz grem res osredotočena, tja se ne grem igrat turista, seveda pa bom šla pogledat tekme drugih Slovencev in jih šla podpirat. V Parizu si bom kaj ogledala le, če bo to dopuščal moj urnik," je na druženju slovenske odprave z mediji dejala Garnbret. Olimpijska prvakinja in 12-kratna dobitnica zlata na svetovnih in evropskih prvenstvih se je razveselila srečanja s svojimi kolegi, ki bodo prav tako kot ona v Parizu skušali uresničiti svoje sanje.

"Občutek je res fantastičen. Fino je, da smo vsi skupaj, da se vidimo in vprašamo, kako smo, kako potekajo priprave. To mi daje predvsem dodatno motivacijo in zdaj sem še bolj navdušena, da že končno grem v Pariz, da lahko podpiram druge," je dejala prva zvezdnica svojega športa. Vlogo izrazite favoritinje je potrdila že pred tremi leti v Tokiu, ko ni imela konkurence ob sploh prvih tekmovanjih v športnem plezanju na olimpijskih igrah.

Zaradi dobre pripravljenosti je pomirjena

"Drugače je kot pred Tokiem. Tisto so bile moje prve olimpijske igre in nisem vedela, kako sploh potekajo, kako je tam, kako je pod takim pritiskom tekmovati, kako deluje olimpijska vas. Tokio je bila velika neznanka, zdaj pred Parizom pa je drugače. Grem na svoje druge igre z že eno olimpijsko izkušnjo," je začela Garnbret.

Pred odhodom v Pariz, kjer bodo zanjo tekmovanja potekala od 6. do 10. avgusta, je povsem pomirjena: "Letos sem dobro pripravljena, dobro formo sem kazala tako na tekmah kot na treningih, tako da sem malo bolj pomirjena. Mogoče tudi zaradi tega, ker eno zlato že imam in sem zato malo bolj sproščena. Po drugi strani pa se dobro počutim, tako da se mi morajo le še zvezde obrniti v prid."

Sama si nalaga največji pritisk

Pričakovanja so bolj kot ne enaka kot pred vsako tekmo. Sama sebi nalaga največji pritisk: "Sama do sebe sem največji kritik in tudi pričakovanja, ki jih imam, so višja od pričakovanj vseh drugih, tako da tudi sebi nalagam ta pritisk. Skušala bom tekmovati, kot da so olimpijske igre zgolj še ena tekma. Dala bom vse od sebe, ker vem, da pripravljena sem, in zdaj moram imeti še kanček sreče in dober dan. Upam, da se vse izide."

Pravi, da so priprave od zadnjih tekem v Innsbrucku, kjer si je tako v težavnosti kot balvanih pokorila konkurenco, potekale po načrtih: "Od Innsbrucka naprej sem trenirala oboje, balvane in težavnost, mogoče je bilo še zmeraj malo več poudarka na težavnosti. Res sem zadovoljna, zadnja dva tedna se pa pilijo le še detajli, ker forme seveda ne moreš nekaj pretirano spreminjati v zadnjih tednih. Razmišljala bom o vseh situacijah, ki se lahko zgodijo na olimpijskih igrah in kako se odzvati, torej zgolj še finese."

Napredek jo žene naprej

Le redki športniki lahko skozi kariero povedo, da so osvojili vse, kar se osvojiti da. V športnem smislu je tako tudi pri sloviti Korošici, a že dlje časa jo žene naprej napredek: "Kar me žene naprej, je napredek. Torej ko vidiš, da si bil boljši, kot si bil lani. Vedno sem verjela, da si lahko fizično vsako leto boljši. Še posebej pa se mi zdi, da mentalno še nisem izkoristila vsega svojega potenciala. Z vsake tekme sicer odneseš veliko izkušenj, ampak na vsaki tekmi se tudi nekaj novega naučiš. To me žene naprej, želja po zmagi."

Cilje ima tudi drugje, na naravnih stenah in posebnih smereh. Kot pa dodaja in prizna, je plezanje tudi iskanje popolnosti. Ta ima zanjo poseben pomen: "Na tekmi nimam v glavi perfektne smeri, ampak svoje perfektno plezanje. Razmišljam o tem, kako se ob tem počutim, torej ko se počutiš, ko je vse brez napora, da gre vse samo od sebe, da ti vse pade pod roko. Torej da začneš in se znajdeš na vrhu, pa sploh ne veš, kako si tja prišel. Da ti torej sledi intuicija, in to je zame popolno plezanje."