Ameriški nogomet se v Sloveniji igra že 13. leto. Obstaja kar nekaj ekip: Ljubljana Silverhawks, Kranj Alp Devils, Maribor Generals (letos se jim je uradno pridružila ekipa Slovenska Bistrica Werewolves), Celje Gold Diggers, Murska Sobota Storks, Koper Pirates in Domžale Tigers.

Cilj: Ustanoviti več mladinskih sekcij
Na novinarski konferenci ZANS-a (Zveza za ameriški nogomet Slovenije) se je v ponedeljek predstavilo novo vodstvo, predstavili pa so tudi projekte, ki jih želijo izvesti v letu 2014. "Cilj je ustanoviti tudi več mladinskih selekcij. V Domžalah se je razvila mladinska ekipa in želimo, da bi mladinski pogon razvijale tudi druge ekipe, vendar imamo nekaj težav z opremo. Ta je precej draga in zato si želimo sodelovanja z ZDA, kjer bi lahko dobili rabljeno opremo," je med drugim dejal novi predsednik ZANS-a Jernej Pavlič.
Oktobra prva domača tekma reprezentance
Na konferenci so prav tako razkrili letošnje načrte s slovensko reprezentanco. "Letos imamo z reprezentanco načrtovani dve tekmi, prva je v sklopu Balkan Bowla v Srbiji proti srbski reprezentanci, druga pa bo domača tekma proti Slovaški v oktobru. Ta bo tudi prva tekma slovenske reprezentance na domačih tleh, tako da verjamem, da bo vodstvo pripravilo vrhunski spektakel in dogodek, ki si ga bodo Slovenci zapomnili," je povedal novi selektor reprezentance Matic Pirnat.
Grilec: To ni neo... ne vem kakšen bav bav
Po dogodku je sledilo druženje z novinarji, na katerem smo se zapletli v pogovor z Rokom Grilcem, velikim poznavalcem ameriškega nogometa v Sloveniji, in odprli zanimivo temo o težavah tega športa na sončni strani Alp. Kaj je tisto, kar najbolj zavira razvoj ameriškega nogometa pri nas, kdo krije stroške za potovanja in nakup opreme, kako imajo te stvari urejene v drugih evropskih državah in na kakšen način lahko otroci začnejo trenirati ta šport? Vabljeni k branju celotnega intervjuja.

Ameriški nogomet se v Sloveniji igra 12 let, vse skupaj se je začelo z gospodom Michaelom P. Hurleyjem. Lahko poveste kaj več o tem?
Gospod Hurley je misijonar, ki je leta 2001 prišel iz Češke v Ljubljano. Zaželel si je, da bi tudi tukaj imeli ameriški nogomet. Na fakulteti za šport je na oglasno desko pripel plakat, na katerem je pozival vse zainteresirane, naj se javijo. Ta plakat je opazil Janez Počkaj, ki je nekako uradno prvi Slovenec, ki se je začel ukvarjati z ameriškim nogometom. On je nato nabral nekaj fantov in sestavil manjšo ekipo. Vse skupaj je nato zelo hitro steklo.
Prvi klub Ljubljana Silverhawks je bil ustanovljen 6. februarja 2002. Dolga leta je bila to edina ekipa v Sloveniji, v domačem prvenstvu je še neporažena. Prepričan sem, da marsikdo sploh ne ve, da pri nas obstaja državno prvenstvo v ameriškem nogometu. Kako poteka, kakšen je sistem tekmovanja?
Težava pri državnem prvenstvu je ta, da igrajo Ljubljana Silverhawks v Ligi CEFL, Maribor Generals in Kranj Alp Devils pa igrajo v Ligi AAFL. Tekem državnega prvenstva zaradi tega ne moremo nikamor uvrstiti, saj smo časovno zelo omejeni. Pred marcem in aprilom ne dobimo igrišč. Do julija, ko gredo igralci na počitnice, pa mora biti vse končano. Septembra, oktobra in novembra nato spet ne moremo igrati, ker se v vseh ligah igrajo državna prvenstva v nogometu, ali pa preprosto nimamo na voljo kadra, saj se tri četrtine igralcev jeseni pripravljajo na šolo. Vse moramo torej izpeljati v treh, štirih mesecih. Torej, eno tekmovanje, drugo tekmovanje in zdaj še državno prvenstvo. Zaradi tega, ker Silverhawksi, Generalsi in Alp Devilsi igrajo v mednarodnih ligah, smo se odločili, da bomo državno prvenstvo zminimalizirali. Sistem je zdaj takšen: Generalsi in Alp Devilsi se pomerijo v Ligi AAFL, zmagovalec gre nato neposredno v finale, poraženec pa nato igra s Silverhawksi v polfinalu. Na ta način privarčujemo na stroških, saj se pravzaprav odigrata le dve tekmi - en polfinale in finale. Zadeva seveda ni idealna, ampak drugače za zdaj preprosto ne gre.
Prej ste omenili, da igralci jeseni zaradi osebnih razlogov večinoma niso na voljo. Lahko se torej zgodi, da ekipa odide na gostovanje brez ključnih oziroma glavnih igralcev in se je zaradi tega na nasprotnika najbrž tako rekoč nemogoče pripraviti.
Preprosto prilagajaš sistem tistim fantom, ki jih imaš na voljo. Ko smo šli na reprezentančno tekmo v Budimpešto, sem imel v glavi globino ekipe (Rok Grilec je tudi nekdanji selektor slovenske reprezentance, op. a.), a na koncu sem seznam določil na podlagi tistih fantov, ki sem jih imel na avtobusu, in nič prej. Recimo, Silverhawksi igrajo julija, a takrat gre polovica fantov na morje. Prvo leto jih je bilo res težko prepričati, da so ostali in igrali tekme. To je res zelo težko.

Kako pa je s tujimi igralci?
Dobiti vse potrebne papirje, da lahko tuji igralci zakonito in brez težav pri nas igrajo ameriški nogomet, je kar velik zalogaj. Poleg tega je pri tujih igralcih še nekaj: nihče ne bo prišel zastonj! Glede na to, da klubi dobijo pokroviteljskih sredstev ravno toliko, da lahko preživijo, si tujih igralcev tako rekoč ne morejo privoščiti. Gre pa za tujce, ki so kar dobri igralci, oziroma so to ljudje, ki se z ameriškim nogometom ukvarjajo že od otroštva. Naši klubi sicer igrajo v konkurenci s klubi, ki so finančno precej močnejši in si lahko posledično privoščijo tudi precej več tujih igralcev. V Beogradu, če se ne motim, že tretjo sezono zapored igrajo trije Američani. Pri nas je žal birokracija precej bolj zakomplicirana kot v Srbiji.
V Evropi je ta šport kar precej razvit, pravzaprav ni treba iti daleč - že v Avstriji je zelo popularen, navsezadnje pa se igra tudi v državah nekdanje skupne države.
Kar se Evrope tiče, prednjačita obe državi, v katerih so bili med 2. svetovno vojno stacionirani ameriški vojaki - torej Nemčija in Avstrija. Nemci imajo sicer izjemno močno državno prvenstvo, tudi daleč najmočnejšo reprezentanco v Evropi, a zares najmočnejše državno prvenstvo je v Avstriji. Tu so potem še Švedi, Finci in Francozi, skratka severnejša in zahodnejša Evropa. Kar se pa tiče nekdanje Jugoslavije, je Srbija nekaj let pred nami. Silverhawksi so pravzaprav prva ekipa s tega območja, ki je igrala v celotni opremi, v Beogradu so državno prvenstvo igrali brez nje in lahko si predstavljate, kako so bili veseli, ko so jo dobili. V Srbiji so bili ob spremembi režima pravi ljudje na pravem mestu, imajo dobre zveze in poznanstva, kar se tiče denarja, je pri njih precej manjša težava kot pri nas. Za primer lahko izpostavim Jagodino, ki ima svoje igrišče za ameriški nogomet. Njena občina je uredila vse. Srbi imajo vse mogoče lige, klubov imajo kot toče. Oni so res precej pred drugimi, potem je pa tu pravzaprav že Slovenija. Ameriški nogomet igrajo še na Hrvaškem, nekaj pa se je začelo premikati tudi v Bosni.

Ko sva ravno pri tujih ligah ... Kakšne so možnosti, da bi se recimo Silverhawksi v prihodnosti pridružili močnemu avstrijskemu državnemu prvenstvu?
Možnosti gotovo so - s tem, da je treba delo zastaviti tako kot v Avstriji: od vseh mlajših selekcij do članske ekipe. Torej osem ekip, da otroke od rane mladosti vzgajaš za ta šport. Avstrijci so pred leti množično uvažali tuje igralce, potem pa so dojeli, da s tem odžirajo možnosti svojim. Imajo sicer ameriške trenerje, saj imajo toliko denarja, da si to lahko privoščijo, a imajo potem tudi svoje igralce. Če bomo tudi pri nas začeli pri podmladku, da bo rasel s tem športom, potem res ne vidim razloga, zakaj ne bi Ljubljana, ki je vendarle univerzitetno in dosti veliko mesto, imela nekoč ekipe, ki bi konkurirala najboljšim v Evropi. Sploh glede na to, da so zraven pravi ljudje. Sicer pa si za vse slovenske klube želim, da bi jim uspelo, torej da bi imel vsak klub po sto igralcev, podmladek in tako naprej.
Tu utegne nastati težava, saj starš, ki si bo po televiziji ogledal tekmo Lige NFL in bo videl, da je to kar precej kontakten šport, najbrž ne bo želel svojega otroka vpisati v šolo ameriškega nogometa. Vseeno pa najbrž otroci ne začnejo igrati tega športa 'na polno'. Ali pač?
Prav v ZDA zdaj teče zanimiva debata o tem, ali lahko ob vseh pretresih možganov v Ligi NFL starši še dovolijo svojim otrokom igrati ameriški nogomet. V Sloveniji otroku, če ni star 16 let, sploh ne damo opreme. Ni to tako kot v Ameriki, kjer že v najnižjih ligah otroke v celoti opremijo in jim dovolijo, da se zaletavajo s čeladami. Mi smo striktno rekli, da bodo otroci igrali le nekontaktno različico ameriškega nogometa.

Nekontaktno različico?
Da. Vsak igralec ima na boku zastavico, lahko igraš poljubno 5 na 5, 7 na 7 ali tudi 11 na 11. Ko ti nasprotnik odtrga tisto zastavico, se moraš ustaviti. To je pravzaprav 'tackle'. Pravila so nekoliko drugačna, do polovice imaš štiri poskuse, ni brcanja žoge in tako naprej. Prek tega načina se naučiš vsega, še posebej dela z nogami, ne naučiš pa se ustavljanja oziroma 'tacklanja'. Bistveno pa je, da ni tistega zaletavanja, ki se ga starši upravičeno bojijo. Pri tem nekontaktnem oziroma 'flag' nogometu je dobro, ker ga lahko igrajo res vsi - in tu imamo potem med drugim tudi ženske in mladinske ekipe.
Ameriški nogomet je v Sloveniji še sorazmerno mlad šport, v zadnjih 12 letih se je že veliko stvari obrnilo na bolje, a vseeno stroški treninga, tekem in potovanj še vedno slonijo na igralcih in trenerjih. Verjetno so kar precej visoki tudi stroški organizacije posamične tekme.
Da, igrišče stane približno 500 evrov, sodniki od 300 do 400 evrov. Potem sta tu še reševalno vozilo, varnostna služba in tako dalje. Seveda pa moraš potem plačevati še treninge, igrišče za treninge. Klubi sicer imajo nekaj opreme, a vsak, ki želi igrati, si bo na koncu kupil svojo opremo, ki pa stane od 200 do 400 evrov. To je tisto osnovno, da lahko sploh igraš. Potem moraš računati še na vadnine, s katerimi pomagaš klubu preživeti. Stroški so pravzaprav izjemno visoki, saj ničesar ne dobimo od države in od občin. Ni tako kot v nogometu, kjer pride otrok na trening, dobi zastonj vadnino, ti mu moraš kupiti nogometne čevlje, vse drugo pa dobi potem v klubu. Tu si morajo igralci res kupiti vse sami. Fantje so v določenih klubih lahko srečni, da so sploh pokriti stroški potovanja na tekme. Radi bi ves ta denar vložili v razvoj športa in igralcev, pa si tega preprosto ne moremo privoščiti. Prepričan sem, da se na drugih manjših zvezah ubadajo s podobnimi težavami.
Na državnih razpisih pa tudi ne gre računati na srečo.
Ne, ne. Prijavili smo se na številne razpise, ampak preprosto nimamo prijateljev na dovolj visokih položajih, nismo nobeni lobisti. Mi smo fantje, v večini stari 30 ali manj, in ne pridemo zraven.
Kaj pa bi lahko sploh še storili, da bi dobili ta prepotreben denar?
Jaz se na pomoč države ne bi preveč zanašal, saj ima že sama s seboj preveč težav. Bi nam pa padla 'sekira v med', če bi se našel nekdo, ki mu 20-30 tisoč evrov na leto ne predstavlja nekega stroška. Navsezadnje potrebuješ za organizacijo reprezentance 10 tisoč evrov začetnega kapitala. Potem kupiš opremo za 5.000 evrov in imaš 5.000 evrov za pot in priprave več kot dovolj. Namreč mi nismo zveza, ki bi šla na poletne priprave v Čile. Mi smo zveza, ki bi s 30 tisoč evri živela ne le eno, temveč kar nekaj let. En večji pokrovitelj bi nam tu prišel še kako prav. En vlagatelj, ki v tem športu vidi potencial, ampak za zdaj žal takšnega človeka oziroma podjetja še ni.

Tu nastopi potem tudi splošna težava v športu. Preprosto se mora določen šport pojavljati na televiziji, da postane potencialno zanimiv za pokrovitelje oziroma vlagatelje.
Res je. Če si leta 2007 Šport TV ne bi resno zastavil ciljev s prenosi Lige NFL, bi bil ameriški nogomet v Sloveniji mrtev. Od tistega leta dalje so začeli rasti slovenski klubi ameriškega nogometa. S televizijo in tudi s širšim krogom ljudi smo prišli do vsega tega, kar imamo danes. Je pa tako, da pač vsak raje pogleda Toma Bradyja in NFL kot pa recimo Robija Fišerja in Maribor Generalse, ki se 'tepejo' s Silverhawksi.
Bi rekli, da je morda Liga NFL, ki nam vsako leto postreže z zares izjemnimi tekmami, slovenske ljubitelje tega športa razvadila do te mere, da preprosto ne želijo ali pa ne bi želeli spremljati slovenskih ekip v živo, ker je raven pač nižja?
Ne vem, ali jih je ravno razvadila. To je tako, kot če bi gledal po Televiziji Barcelono in Real, potem greš pa na tekmo v Zavrč. Raven seveda ni tako visoka, a fantje ogromno vložijo v ta šport. Če bi znali to zapakirati in bi igrali na nekoliko lepših igriščih, bi bilo vse drugače. Če bi imeli tekmo v Stožicah in bi bile na igrišču potegnjene vse črte in oznake, bi pritegnilo veliko več zanimanja. Na naših tekmah potegnemo samo črte, oznak za jarde nimamo, ker nam ne pustijo. Ko gledalec potem vidi vse skupaj, si reče: "Kakšna banana liga je tole vse skupaj, saj niti številk ne znajo narisati." Pač jih ne smemo in potem to tako izpade. Ampak ponavljam, raven igre ni slaba. V zadnjih desetih letih smo glede znanja in ravni igre storili pravo revolucijo. Seveda pa nihče tega ne bo gledal, ker se recimo igra na razritem ragbijskem igrišču v Guncljah in bog ne daj, da je tri dni pred tekmo ves čas deževalo, saj je potem na igrišču deset centimetrov vode. Tega pač ne moreš prodati.
Kaj pa produkcija tekem, prenosi v živo so najbrž precej dragi?
Če bi bil prenos finančno pokrit, sem prepričan, da bi marsikatera televizija naše tekme rade volje predvajala. Prenose, ki smo jih omogočili, sploh niso bili slabo gledani, ampak pač smo v kapitalizmu in na koncu se mora vse pokriti vsaj s pozitivno ničlo. Noben direktor ti ne bo podpisal papirjev, da boš naredil nekaj tisoč evrov minusa. Ekonomska računica je, kar se prenosov tekem tiče, za zdaj pri nas še vedno v minusu.

Letos bo prvič na domačem terenu odigrana reprezentančna tekma. Si lahko ob tekmi obetamo tudi spremljevalni program?
Načrti za šove pred in med tekmo so vedno. Slovaška reprezentanca, proti kateri igramo, ni slaba. Kar se tiče pa šova, bo to dan ameriškega nogometa. Tekma bo pravzaprav dodatek vsemu dogajanju, da svetovni Sloveniji predstavimo, kaj sploh za božjo voljo je ameriški nogomet. Neko bazo ljubiteljev tega športa imamo, je pa še vedno veliko ljudi, ki na ta šport gledajo z zaničevanjem. Zato bomo poskušali vsem predstaviti, da je to šport, tako kot plavanje, hokej, tenis in tako naprej, in da ni nič narobe, če je spredaj pridevnik 'ameriški'. Da to ni noben kapitalistično, neo... ne vem kakšen bav bav. To je pač šport, ki se pri nas igra iz čiste ljubezni. To bo spoznavni dan ameriškega nogometa in v sklopu tega bo tudi odigrana reprezentančna tekma. Upam, da bomo Slovake premagali še drugič.
Kje pa vidite ameriški nogomet v Sloveniji čez, recimo, 20 let?
Če bodo cilji, ki so trenutno zastavljeni, izpolnjeni, potem me absolutno ni strah za prihodnost tega športa. Resda nikoli ne bomo nogomet, košarka, rokomet ali odbojka, lahko pa smo na začetku tiste druge lige športov. Če bodo mediji še vedno tako zavzeto poročali o Ligi NFL, če bodo prenosi te lige, če se bodo tudi regionalne lige organizirale in se jim bo uspelo prebiti na televizijo, potem ima ta šport res lepo prihodnost. Če bomo vložili veliko truda v razvoj tega športa predvsem pri mladih, me ne skrbi. Če pa tega ne bo, bo pa tako kot pri vsakem športu, kjer pravzaprav brez podmladka ne moreš nič in te čaka potop.