Betim Sejdiu se je na torkovem srečanju proti Jemencu Mohamedu Al-Hašediju v Gvandžuju zapisal v zgodovino kot prvi kosovski športnik, ki je nastopil pod zastavo novoustanovljene države. Srečanje je sicer izgubil z gladkih 3:0 v nizih. Moška reprezentanca je izgubila vse dozdajšnje štiri dvoboje, medtem ko je ženska ekipa dobila dva izmed treh obračunov.

Vokrri edini Albanec v modrem dresu
Kljub vsemu se lahko Kosovci pohvalijo z dvema ikonama, ki sta zaznamovala športno Jugoslavijo v 80. letih, to sta boksar Azis Salihu, ki je bil tudi proglašen za najboljšega kosovskega športnika preteklega stoletja, in KF Prishtina/FK Priština, ki je v tem obdobju pet let igrala v prvi jugoslovanski nogometni ligi in dala prvega in tudi edinega reprezentanta plavih albanskega rodu Fadila Vokrrija. Kreativni vezist je za Jugoslavijo odigral 12 tekem.

KF Prishtina zablestela kot meteor
Priština je v sezoni 1982/83 s tremi točkami naskoka (takrat je bila zmaga vredna le dve točki) pred Sutjesko osvojila drugo ligo Vzhod in se kot drugo moštvo s Kosova prebila v prvo ligo. Moštvo, sestavljeno iz domačih igralcev, tako Albancev kot Srbov, je pod vodstvom Bošnjaka Fuada Muzurovića pretreslo nogometna razmerja v takrat eni najmočnejših lig v Evopi. Vokrri, Cana, Lalić in drugi so po 12. krogih zasedali neverjetno drugo mesto, v tem času pa so na vročem Gradskem stadionu z 2:1 ugnali aktualnega prvaka Partizana (desno si oglejte poročilo s tekme), sredi Beograda pa so na Marakani ponižali Crveno zvezdo s 3:1.

Ćiro Blažević selektor Kosova?
Politični pritiski in posledična sodniško-nogometna kuhinja sta hitro prizemljila Prištino, ki je na koncu sezone vseeno osvojila za novinca zavidljivo osmo mesto. Za primerjavo, najvišja uvrstitev ljubljanske Olimpije, ki je ravno v tej sezoni po 19 letih izpadla iz elite, je sedmo mesto iz let 1971 in 1983. Priština je dve leti pozneje doživela nov zvezdni trenutek, ko jo je iz tako rekoč že izgubljenega položaja rešil nihče drug kot Miroslav Blažević. Ćiro je s podvigom postal narodni junak večinskega prebivalstva na Kosovu in ni izključeno, da bo Hrvat prevzel celo njihovo reprezentanco.

Prvič v bobnu za EP leta 2012
Na tekmah v Prištini se je kljub izrednim razmeram, ki so vladale na Kosovu v tem času, zbralo povprečno 35.000 gledalcev, kar je bilo največ v prvi ligi, a vseeno to ni preprečilo izpada na koncu sezone 1987/88. Navijači upe zdaj polagajo v svojo reprezentanco. Po besedah Vokrrija, zdaj predsednika nogometne zveze, bosta Fifa in Uefa na prihodnjem kongresu čez pol leta sprejele Kosovo, za katerega bodo nato lahko zaigrali številni nogometaši, ki zdaj branijo barve drugih držav. Glavni zvezdi sta obrambni vezist Marseilla in "Albanec" Lorik Cana in bočni branilec Lazia ter "Švicar" Valon Behrami, igranje za Kosovo pa je že obljubil "Finec" in napadalec Shefki Kuqi. Kosovo naj bi sodelovalo v kvalifikacijah za Euro 2012.

Z boksom celo v Peking?
Druga velika ljubezen Kosovcev so borilni športi. Salihu je bil osemkratni državni prvak v supertežki kategoriji, na evropskih prvenstvih je bil dvakrat tretji, na olimpijskih igrah v Los Angelesu pa je osvojil bron. V karieri je dobil več kot 400 dvobojev in se tako vpisal med najpomembnejše boksarje, kar je imelo v državi, ki je nora na boks, izjemen odmev. Iz Kosova izvira tudi Luan Krasniqi, ki je na OI-ju v Atlanti izgubil šele proti Felixu Savonu, konec 90. let pa je postal evropski prvak v supertežki kategoriji. V primeru sodelovanja na letošnjih olimpijskih igrah naj bi Kosovo zastopalo do pet boksarjev, ki se jim po "vzhodnotimorskem precedensu" v najboljšem primeru obeta nastop pod olimpijsko zastavo.

Več o mednarodnih športnih trenjih pa si boste lahko prebrali prihodnji teden.

Toni Gruden