vedno sporočajo, kako ga pogrešajo.

"Tudi v strokovnih krogih vse bolj jasno izstopajo njegovi vrhunski dosežki. V svetovem merilu je bil, kar poudarjam tudi v novi knjigi Gola gora, Tomaž ena najbolj karizmatičnih osebnosti in ga uvrščam ob bok Reinholda Messnerja in svojega vzornika Hermanna Buhla," je za MMC povedal alpinist Viki Grošelj, ki je splezal na vrhove desetih osemtisočakov. Tomažu Humarju je leta 2005 priskočil na pomoč, ko je bil v obupnem položaju v Rupalski steni osemtisočaka Nanga Parbata. Helikopter ga je pravočasno odpeljal v življenje. Štiri leta pozneje je Humar v popolni anonimnosti plezal na goro Langtang Lirung, vendar se je zgodila nesreča. Grošelj je spet vodil reševalno akcijo iz domovine, čudežne rešitve pa tokrat ni bilo.

Usodna poškodba hrbtenice
Humar je bil ujet na skrivnostni gori Langtang Lirung. Ko se je poškodoval, je takoj poklical v Slovenijo, kjer je svoje alpinistične kolege ujel nepripravljene. Nihče namreč ni vedel, da je Humar v Himalaji. Akcija je stekla, šest dni je bilo treba čakati, preden je (švicarski) helikopter lahko poletel. Pomoč je bila krepko prepozna. Alpinista so našli mrtvega na višini 5600 metrov, nižje, kot so domnevali. "Nikoli se ne bo vedelo, kaj je bil pravi vzrok za smrt. Reševalec, ki ga je dvignil iz stene, je opazil, da je imel zlomljeno nogo. Za druge poškodbe je težko reči, verjetno pa je imel Tomaž poškodovano hrbtenico. To je bilo najbrž usodno, saj se ni mogel premikati. Če bi imel zgolj zlomljeno nogo, mislim, da bi se še lahko izvlekel," razmišlja Grošelj.

V torek slovesnost v Mojstrani
Humarjeva usoda je pred enim letom pretresla ves svet, toda v spominu je "Gozdni Joža", kot je šaljivo poimenoval samega sebe, bolj živ kot kdaj koli. Tisti, ki razumejo, kaj se je pletlo v njegovi glavi, ki cenijo njegove dosežke, ki jim je Tomaž morda s kakšno pristno besedo polepšal dan in krepko stisnil roko, bodo v naslednjih dneh romali v Kamniško Bistrico v spominski park in prižgali svečko. V torek bo uradna slovesnost v Mojstrani: "V slovenskem planinskem muzeju bo spominski večer, na katerem bosta tudi ključna moža švicarske reševalne enote Gerold Biner in Bruno Jelke. Predstavila bosta, kako potekajo izobraževanja nepalskih pilotov, zbirali bomo tudi prostovoljne prispevke."

Švicarska reševalca tudi pri predsedniku
Švicarja prihajata v Slovenijo prav na povabilo Vikija Grošlja: "Predstavila bosta sistem reševanja, ki ga uvajata po Evropi in želita na isti način izobraževati nepalske in pakistanske pilote, da bodo znali ukrepati v reševalnih akcijah. Ugotovili smo, da vrhunski izobraženi reševalci v Evropi ali Ameriki, tudi če so takoj pripravljeni priskočiti na pomoč, potrebujejo minimalno 48 ur, da pridejo na kraj nesreče, kar je prepozno. Sprejel ju bo tudi predsednik Slovenije Danilo Türk." V torek dopoldne bo imel Grošelj v galeriji Krka v Ljubljani še novinarsko konferenco, na kateri bo predstavil svojo knjigo Gola gora, ki opisuje prav dogodke v zvezi z reševanjem Tomaža Humarja.

V knjigi vse o zgodovini osvajanja Nanga Parbata
"Knjiga sicer govori o gori Nanga Parbat, ki je bila na neki način usodna tudi za Tomaža Humarja, saj je leta 2005 doživljal kalvarijo v Rupalski steni. V knjigi tečejo štiri vzporedne zgodbe - zgodba Hermanna Buhla, ki je prvi splezal na goro, Reinholda Messnerja, ki je tam doživel najbolj svetleče in tragične trenutke svojega življenja, Tomaža Humarja in Steva Housa, ameriškega alpinista, ki je skupaj z Vinceom Andersonom le mesec dni po Tomaževem poskusu preplezal steno. Mislim, da je knjiga lepa, berljiva," pravi Grošelj, ki na vrh gore Nanga Parbat ni nikoli stopil, vendar pa ga je prav zaradi reševanja Tomaža Humarja zelo zaznamovala.