Pandemijska preložitev je podražila igre v Tokiu najmanj za 2,3 milijarde evrov. Foto: Reuters
Pandemijska preložitev je podražila igre v Tokiu najmanj za 2,3 milijarde evrov. Foto: Reuters

Organizatorji so pod pritiskom, saj je večina Japonske zaradi novega koronavirusa v izrednih razmerah, za nameček je tamkajšnje javno mnenje vse manj naklonjeno izvedbi iger. Japonsko je novi koronavirus sicer prizadel manj od preostalih razvitih ekonomij, toda povečanje primerov v zadnjem času je privedlo do zaprtja mej in uvedbe izrednega stanja v Tokiu in drugih večjih mestih.

Poleti bo na Japonsko na olimpijske in paraolimpijske igre prišlo več kot 15.000 športnikov in njihovih spremljevalcev z vseh koncev sveta, zato so organizatorji pred edinstvenim izzivom v tej koronadobi, ki je ohromila svet.

"Je treba tvegati? Da bi izvedli olimpijske igre? Menim, da ne. Spopadamo se z veliko večjo nevarnostjo kot lani. Zakaj bi izvedli olimpijske igre, ki smo jih lani odpovedali zaradi tveganja okužbe, letos, ko je še huje?" je skeptičen Kentaro Ivata, ugledni infektolog z univerze Kobe.

Organizatorji so jasno povedali, da preložitev še za eno leto ne pride v poštev. Edina druga izbira je dokončna odpoved. Iz vladnih kabinetov prihajajo novice, da priprave potekajo po načrtih. Z zdravstvenega ministrstva so sporočili, da za nastop na igrah cepljenje ne bo pogojevano.

Seveda je v ozadju denar. Igre in preložitev za eno leto so do zdaj organizatorje skupno stale kar 15,4 milijarde dolarjev.

Število gledalcev, športnikov in samih disciplin bo morda treba omejiti. "Celotne igre, kot smo jih bili vajeni, morda ne bodo mogoče," pravi Kodži Vada, profesor na tokijski univerzi za zdravstvo.

O prisotnosti gledalcev bodo organizatorji odločali februarja ali marca.