Čeprav je nekoč veljajo prepričanje, da je jadralno padalstvo šport predvsem za tiste z globljimi denarnicami, pa se je sčasoma to spremenilo in letalski užitki te vrste so zdaj na voljo tudi širšemu krogu ljudi.

V Sloveniji naj bi se s tem športom ukvarjalo približno od 1.000 do 1.500 ljudi. Poleg rekreativnega jadralnega padalstva pa ni mogoče prezreti tudi tekmovalnega padalstva, kjer smo Slovenci po uspehih že nekaj let v samem svetovnem vrhu.

Tja spada tudi 31-letni Vrhničan Primož Suša, ki po svojem znanju in izkušnjah spada med največje poznavalce tega športa pri nas. Z jadralnim padalstvom se je začel ukvarjati pred 13 leti, med največje do zdaj dosežene uspehe prišteva 313 km dolg polet v Južnoafriški republiki, sedem svetovnih rekordov v preletih v "cross countryju", 15. mesto v skupnem seštevku na svetovnem pokalu Poggio Bustone Paragliding 2008 in prvo mesto na tekmovanju Ratitiovec Open Slovenija 2007. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v preletih, ki je potekala v Franciji, je osvojil šesto mesto, uspelo pa mu je prečkati tudi Alpe.

Ena najtežjih vzdržljivostnih preizkušenj na svetu
Suša se je letos poleti udeležil tudi najtežje vzdržljivostne dirke na svetu Red Bull X-Alps, saj je bil izbran med 30 mednarodnih vrhunskih športnikov. Cilj tekmovalcev je bil čim hitreje prečkati Alpe, avantura pa je potekala dan in noč, v soncu in dežju. Prepotovati so morali 818 km čez 3000 m visoko gorsko verigo, ki jo je bilo treba preleteti oziroma prehoditi. Tekmovalci so namreč za premikanje lahko uporabljali zgolj padalo ali svoje noge, kakršno koli drugačno gibanje je bilo prepovedano. Pot tekmovalce vodi iz Salzburga prek gorskih vrhov v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji ter se konča na sredozemski obali na Mont Grosu. Vsak tekmovalec je imel poleg sebe tudi podpornika – Primožu je družbo tako delal Škofjeločan Igor Eržen.

V intervjuju nam je Suša pojasnil vse bistvene stvari, ki zadevajo jadralno padalstvo.

Kakšen šport je jadralno padalstvo, kako bi ga opisal z nekaj besedami? Za koga je sploh ta šport?
Ta šport je za tiste, ki si želijo leteti. Jadralno padalstvo se pogosto meša s skoki z letala (klasično padalstvo op.p.), kar je drugo. Tam se "vržeš" ven z letala in si v nekaj minutah na tleh. Pri jadralnem padalstvu pa greš na hrib – je več načinov: lahko greš peš, lahko greš z avtomobilom ... Prideš na hrib, štartaš in potem že lahko letiš ves dan. Odletiš lahko poljubno – lahko 100 km, 200, 300, kar je odvisno predvsem od vremena.

Kakšna je osnovna oprema jadralnega padalca - poleg padala seveda?
Poleg padala imamo čelado, rezervno padalo in sedež, v katerem sediš. Oprema se razlikuje – na voljo so sedeči sedeži, ležeči sedeži, zaprti sedeži …

Kot si že rekel, obstaja razlika med klasičnim padalstvom in jadralnim padalstvom. Podobno obstaja razlika med posamičnem letenjem enega človeka in letenjem v tandemu?
Tako je, mogoče je leteti v tandemu. Jadralno padalstvo je šport, da dalj časa kot se z njim ukvarjaš, bolj vidiš, kaj ti vse ponuja. Osnova za začetek je, da se spustiš s hriba. Naslednji korak je, da jadraš. Naslednje delaš prelet. Obstajajo tudi tekmovanja: kdo je hitrejši v določenih disciplinah, na določenih preletih – to je podobno kot pri jadrnicah oziroma pri regatah. Imaš neke boje, samo da imamo mi boje po hribih v 3D-ju, cilj pa je, da prideš prej okoli njih. Imaš tudi "bivouac flying" (bivak letenje) - to je način, kjer potuješ, odletiš en dan, potem pristaneš na hribu in potem naslednji dan nadaljuješ. Veliko je stvari, ki ti jih nudi jadralno padalstvo.

Jadralno padalstvo je v zadnjih letih vse bolj razširjeno, s tem pa tudi vse dostopnejše. Kakšne so cene jadralnih padal?
Jadralno padalstvo je v bistvu najdostopnejši letalski šport. Mogoče se sliši drago, a za 1.800 evrov dobiš popolnoma novo opremo, tudi za okoli 2.000 evrov – to bi bila že malo dražja oprema. Če te stvar res zanima, če te zanima letenje, mislim, da je to najdostopnejši šport v letenju.

Kakšne so vremenske razmere, ki so najugodnejše za letenje?
Jadralno padalstvo kot tako ima v bistvu zelo majhne hitrosti. Letimo v zelo dobrem vremenu. Tako rekoč vsaka druga letalna naprava lahko leti v dosti slabšem vremenu kot mi – varno leti.

Katere so najvišje hitrosti in višine, do katerih se povzpne jadralni padalec?
To je spet odvisno od vremena. Višine, ki jih dosegaš, so čisto odvisne od vremenskih razmer v tistem dnevu. Odvisne so od podlage, od sonca, od zraka, da ni kakšnih inverzij (to pomeni, da je v višinah toplejši zrak kot spodaj, kar oteži dviganja), od geografskih razmer. Npr. v Španiji ali pa v Alpah na splošno so na primer hitrosti precej višje kot tukaj pri nas na Vrhniki. Če pa govorim konkretno o številkah – od 1.000 do 5.000 (metrov), v Himalaji so leteli tudi že več.

Če se recimo človek odloči, da bo postal jadralni padalec, kam se lahko obrne po informacije?
V Sloveniji je več jadralnopadalskih šol, mislim, da jih je skoraj v vsaki regiji nekaj. Drugače pa mislim, da je ena boljših v Vodicah. Lahko si pogledaš tudi na https://www.sffa.org/, kar je kratica za Slovenian freeflying association, in mislim, da se lahko tam najdejo povezave.

Koliko je po tvojem mnenju v Sloveniji sploh jadralnih padalcev oziroma ljudi, ki se ukvarjajo z jadralnim padalstvom?
Prave številke ne vem, špekulira se, da nas je približno 1.000, odstotkovno glede na druge države pa nas je zelo veliko. Kar se pa tiče rezultatov v preletih, pa tudi pristajanju na točko in tekmovanjih na splošno, smo pa v vrhu, smo "top".

Vsako leto znova se dogajajo nesreče jadralnih padalcev. Katere so tiste nevarnosti, na katere mora paziti padalec, da varno pristane na tleh?
Varnost je vedno relativna stvar. Vedno moraš vedeti, kaj je varno zate. Težava jadralnega padalstva, če ga primerjamo z jadralnim letenjem z letalom, je ta, da ko prideš na letališče, je tam vedno več ljudi. Sam ne moreš narediti nič; odvisen si od vodje letenja, od nekaj ljudi, da boš sploh šel v zrak. Vedno se preverja, koliko si "uleten", ali si sploh sposoben iti v zrak. Pri jadralnem padalstvu pa je to slaba, hkrati pa tudi dobra stran – da te nihče ne nadzira, Meni je recimo to super, ker le vzamem nahrbtnik, ga dam na ramo, grem na hrib in letim. Ko sem odletel, le še pospravim, dam vse v nahrbtnik in grem domov. Kaj je tukaj težava? Če ne letim zadosti ali pa če imam premalo izkušenj, pa imam npr. ravno to nedeljo čas, ko niso preveč dobre razmere. Ali pa npr. vidimo v zraku nekoga, ki leti. To še ne pomeni, da je tudi za nas dobro. Pri ocenjevanju razmer je treba biti previden. Po mojem mnenju je to največja težava. V osnovi je vedno pilotova napaka, če se je zgodila nesreča, kjer koli, pri vsakem letenju.

Katere so tiste "vroče točke" v Sloveniji, na katere se odpravi največ jadralnih padalcev?
Pozimi – zima se namreč že bliža, sezona pa končuje - vedno letimo na Primorskem. Začne se okoli Nove Gorice in potem letimo vse proti Postojni. To so odlični tereni za jesen in zimo, drugače pa se lahko dobro leti tako rekoč povsod. Najmanj letimo prosto (brez motorja) v Pomurju zaradi ravnine, mislim pa, da so zdaj kupili tudi "vitlo", da se bo zdaj dalo tudi tam, kajti razmere za letenje so tam dobre.

Vzdržljivostno tekmovanje Red Bull X-Alps