Športnice pri odločitvi o koncu kariere pogosto upoštevajo 'biološko uro' in željo po družini. Med te sodi tudi češka smučarska tekačica Katerina Neumannova, ki je po OI-ju 2002 prekinila kariero, leto pozneje pa pri 30 letih rodila hčerko. Njena vrnitev se je končala sanjsko, saj je v Torinu 2006 osvojila svojo edino zlato olimpijsko medaljo. Foto: EPA
Športnice pri odločitvi o koncu kariere pogosto upoštevajo 'biološko uro' in željo po družini. Med te sodi tudi češka smučarska tekačica Katerina Neumannova, ki je po OI-ju 2002 prekinila kariero, leto pozneje pa pri 30 letih rodila hčerko. Njena vrnitev se je končala sanjsko, saj je v Torinu 2006 osvojila svojo edino zlato olimpijsko medaljo. Foto: EPA

Pojem motivacije smo na kratko že predstavili, v tem članku pa pišemo predvsem o njenem pomanjkanju. Premalo izražena motivacija športnike namreč pogosto vodi h koncu kariere ali prekinitvi le-te.

Pri starejših športnikih normalen del odločitve
V spodnji fotozgodbi predstavljamo nekaj športnikov, ki so ob objavi športne upokojitve kot enega temeljnih vzrokov navedli ravno pomanjkanje motivacije. Pri starejših športnikih je ta pojav pravzaprav normalen in sestavni del njihove končne odločitve, nekoliko drugače pa je pri mlajših športnikih, ki bi se lahko v športu po "zakonih narave" udejstvovali še vrsto let.

Problem pri "hitrem uspehu"
Športni psiholog Matej Tušak je tako natanko pred štirimi leti ob upokojitvi Roka Benkoviča razmišljal: "Precej velik problem je motivacija. Posebno pri tistih, ki so do uspeha prišli "na hitro". Običajno je to prisotno pri izjemno talentiranih športnikih in v nekaterih športih, kjer se dejavniki uspeha lahko "uskladijo" zelo zgodaj v razvoju. Taki športniki niso osvojili instrumentalnega odnosa: delam, se močno trudim - rezultat je uspeh. Še več delam - rezultat je še večji uspeh in: močno se moram truditi - rezultat je vrhunski. Oni so osvojili odnos: zabavam se, trudim se - rezultat je vrhunski uspeh. In ko pridejo težave, poskušajo, a kmalu odnehajo. V športu imamo raje take športnike, ki so se leta in leta trudili, da so prišli do vrhunstva. Taki potem ne odnehajo kljub težavam in se trudijo še bolj kot običajno."
















Začnimo s primerom, kjer je pomanjkanje motivacije ob koncu kariere nekaj povsem običajnega. Atletinja Kelly Holmes je na olimpijskih igrah leta 2004 dosegla uspeh kariere, saj je naslov olimpijske prvakinje osvojila tako na 800 kot 1.500 metrov. Leto pozneje je pri 35 letih kariero končala. Foto: EPA
Nadaljujemo s primerom, ko se športnik v poznih letih upokoji kar sredi sezone. To je oktobra 2007 uprizoril takrat 35-letni Jaap Stam, ki je v Amsterdamu sklical tiskovno konferenco in se takoj poslovil od Ajaxa in aktivne kariere. Nogometaš je v bogati karieri državni prvak postal s PSV-jem in Manchester Unitedom, s katerim je leta 1999 postal tudi evropski prvak. Igral je še za Lazio in Milan. Foto: EPA
Razlog za pomanjkanje motivacije so tudi pogoste poškodbe. Športnik, ki se s tem pogosto ukvarja, dobro pozna dolgotrajen proces, v katerem je najprej treba pozdraviti poškodbo, nato pa se še vrniti v vrhunsko formo. Tak primer je avstralski teniški igralec Patrick Rafter, ki se je upokojil po koncu sezone 2002. Takrat je ravno dopolnil 30 let. Dvakrat je dobil OP ZDA, dvakrat pa je izgubil v finalu Wimbledona, leta 2001 proti Goranu Ivaniševiću. Foto: EPA
Športniki včasih tehtajo med nadaljevanjem kariere in ustvarjanjem družine. To je tudi eden izmed vzrokov, ki je vplival, da je Petra Majdič po koncu letošnje sezone končala kariero. Nekaj podobnega je leta 2007 naredila norveška biatlonka Linda Grubben (rojena Tjörhom). Februarja je na svetovnem prvenstvu v Anterselvi osvojila tri medalje (tudi zlato na 15 km). Takrat 27-letna Norvežanka sploh ni počakala na konec sezone, saj je takoj po prvenstvu vse presenetila z upokojitvijo. Prednost je dala družini, decembra istega leta je povila prvorojenko. Foto: EPA
Pri 22 letih se je zaradi pomanjkanja motivacije upokojila tudi francoska plavalka Laure Manaudou. Komplet medalj z olimpijskih iger, trije naslovi svetovne prvakinje in še devet zlatih medalj na evropskih prvenstvih so bili dovolj velik razlog, da se odpove številnim treningom in posveti družini. Padec motivacije se je pokazal že leta 2008, leto pozneje se je upokojila, leta 2010 pa rodila hčerko. Foto: EPA
Ian Thorpe je zaradi podobnih razlogov kariero najprej prekinil leta 2004, po kratki sezoni pa se je kot petkratni olimpijski prvak upokojil leta 2006. A v pokoju ni dolgo zdržal, pred tedni se je vrnil v plavalne bazene, njegova velika želja je uspeh na olimpijskih igrah v Londonu. Foto: EPA
Skok v slovenske vode - med zgodnjimi uspelimi športniki je Rok Benkovič, ki je leta 2005 še pred 19. rojstnim dnem postal svetovni prvak, z ekipo pa si je za vrat dodal še bron. Foto: EPA
Prvo slovo Primoža Kozmusa je kombinacija več dejavnikov, ki so bolj ali manj znani. V pomanjkanju športne motivacije so se skrivali družinski razlogi, razmeroma neuspel boj za 'rento' ter spoznanje, da najbrž ne bo podrl svetovnega rekorda, ki ga je že glasno napovedoval tik pred upokojitvijo. Po enoletnem premoru se letos vrača na atletske arene. Foto: EPA
Kako naj športnik obdrži dovolj motivacije, da se v zrelih letih vrne po odsluženi kazni zaradi dopinga? To sta tudi razloga, da sta kariero končala Tadej Valjavec in Tomaž Nose. Pri Valjavcu je vsa situacija še veliko bolj 'zoprna', saj ga nikoli niso ujeli pri jemanju dopinga, ampak so ga kaznovali zaradi 'nepravilnosti v krvnem potnem listu'. Foto: EPA
Zmagovanje lahko postane preveč monotono in zmanjšuje motivacijo. Serijski svetovni prvak v reliju Sebastian Loeb je napovedal, da se bo po letošnji sezoni zaradi pomanjkanja motivacije poslovil. Vmes bo neverjetnemu nizu skušal dodati še osmi naslov svetovnega prvaka. Foto: EPA
Dominik Hašek pa je eden izmed tistih športnikov, ki se je po velikem uspehu zaradi pomanjkanje motivacije že dvakrat upokojil, a obakrat vrnil. V letih 2002 in 2008 je z Detroitom osvojil Stanleyjev pokal in se upokojil ... A se obakrat vrnil. Pred dnevi je pri 46 letih sezono končal v Ligi KHL. Foto: EPA
Športniki odpoved igranja v reprezentanci (vsaj uradno) pogosto upravičijo zaradi pomanjkanja motivacije. Med drugim sta to opravičilo pred letom uporabila košarkar Marko Tušek ... Foto: EPA
... in rokometaš Aleš Pajovič. Foto: EPA
Nekateri športniki po navadi za 'navadne tekme' (kova svetovnega pokala) niso pretirano motivirani, saj jim dodatnega elana dajo le tekme najvišjega ranga (olimpijske igre in svetovna prvenstva). Ta filozofija pregovorno velja za ameriške športnike, med katerimi omenjamo Bodeja Millerja. Ta je v svetovnem pokalu nanizal kar 32 zmag, a v zadnjih treh letih le eno. Na velikih tekmovanjih se je kljub slabi formi pogosto izkazal, na svojih omaricah ima tako pet medalj z olimpijskih iger in še pet s svetovnih prvenstev. Foto: EPA
Za konec omenimo le še ekstremen primer, ko je pomanjkanje motivacije le sindrom kakšne druge bolezni. Nemški vratar Robert Enke pogosto ni bil motiviran, trpel je za klinično depresijo. Leta 2009 je pri 32 letih storil samomor. Foto: EPA