Čeprav je treba za vsaj športni uspeh trdo garati (celo v rekreativnem športu, kaj šele v vrhunskem), uspeh ni enako vrednoten v vseh panogah. "Zagotovo je velika razlika že med svetovnim prvakom v teku na 100 metrov in prvakom v metu kladiva. Ni primerjave," je v oddaji Tednik razmišljal športni novinar in tržnik Iztok Jakopin. Usainu Boltu se seveda res ni treba tako kot Primožu Kozmusu truditi, da bi mu država plačevala večno rento, saj ima že sedaj dovolj denarja za razkošno življenje, ko bo končal kariero.

Tri tedne porabil le za en klik
Če ne veste, kdo je Marjan Šemrl: je član šahovskega društva Domžale, ki je postal svetovni prvak v dopisnem šahu, ki poteka po spletu. Tekmovalca imata v povprečju pet dni časa za vsako potezo, zato je svetovno prvenstvo trajalo kar dve leti. "Najprej se je bilo treba kvalificirati, kar traja v povprečju pri dobrih igralcih osem let. Da torej prideš skozi vse stopnje in dosežeš takšno raven, da lahko igraš v finalu svetovnega prvenstva," je povedal Šemrl. "Za 33. potezo, ki je bila odločilna pri naslovu svetovnega prvaka, sem porabil več kot tri tedne. Veliko stvari se da kupiti, naslova svetovnega prvaka v dopisnem šahu in še marsikje pa ne. To si lahko le priboriš."

Blaž Perko, direktor športa na oddelku za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije pravi, da pri njih ne delajo razlik med športi: "Nedvomno pa je veliko težje postati svetovni prvak v panogah, kjer je konkurenca razpršena po vsem svetu. Vseeno pri nas na olimpijskem komiteju vse svetovne prvake enačimo."

V nogometu bajne vsote, drugje drobtinice
Pri pokroviteljih je seveda drugače. Zanima jih gledanost, atraktivnost in odmevnost dogodka. Nogomet je, jasno, daleč spredaj. "Na žalost se vedno dotaknemo nogometa, ker tam so res bajne vsote. Pri nas pač ni toliko denarja. Začenja se že pri Mednarodni kajakaški zvezi. Za skupno zmago v svetovnem pokalu sem letos dobil pičlih 4000 evrov, s čimer si ne morem preveč pomagati. Ampak jaz to delam zato, ker uživam v veslanju in imam rad ta šport, če kaj zaslužim, je pa tudi dobro."

Lucijan Pejčič, odgovorni urednik časnika Ekipa, je povedal, da v slovenskem prostoru največ zaslužijo košarkarji in nogometaši, pri dekletih pa teniške igralke: "Tako želi trg. Tam so v svetu največje nagrade, največja podpora pokroviteljev in tako je tudi v Sloveniji čeprav ni nujno, da so ti športniki najbolj uspešni. Določene športne panoge zahtevajo veliko več truda, so zelo naporne. Pa so vseeno nezanimive. Ni podjetij, pokroviteljev, gledalcev, ni interesa javnosti."

Srebotnikova zaslužila več milijonov
Iztok Jakopin dodaja: "Če pogledamo v Sloveniji - Katarina Srebotnik ni bila vrhunska, bila pa je solidna teniška igralka v svetovnem merilu in je v več kot 10-letni karieri z nagradami zaslužila več kot pet milijonov dolarjev."

V dveh desetletjih se lahko Slovenci pohvalimo s 139 svetovnimi prvaki. Eden od športnikov svetovnega razreda je tudi 18-letni športni plezalec Jure Raztresen, ki je postal mladinski svetovni prvak, vendar ima to smolo, da plezanje sploh ni olimpijska disciplina: "Sponzorji bi se bolje odzvali, če bi bili v olimpijskem programu, prepoznavnost bi bila večja. Sam za zdaj še nimam pokrovitelja, kar je morda malo čudno."

"Tolažilna nagrada": zaposlitev v javni upravi
Če bo škofjeloški mladenič še naprej tako uspešen, se lahko nadeja, da bo dobil zaposlitev v policiji ali vojski, tako kot njegova kolega Klemen Bečan in Maja Vidmar. Država na ta način pomaga vrhunskim športnikom in jim zagotovi zaposlitev v javni upravi. Tudi Peter Kauzer je hvaležen: "Zaposlen sem v šporni enoti slovenske vojske na podlagi svojih rezultatov. Ni mi treba skrbeti, ali bom imel vsak dan za kruh. To ti da določeno eksistenco in sem vesel, da sem prišel v športno enoto."

Povzeto po oddaji Tednik