Veste, za koga gre? To so Marko Račic, Miro Cerar in Rajmond Debevec. Ob tem naj vas še enkrat spomnimo, da sta Andreja Okorn in Miha Žibrat iz športnega uredništva TV Slovenija pripravila serijo 11 dokumentarnih filmov z naslovom Slovensko olimpijsko stoletje, v katerih svoje spomine opisuje več kot sto slovenskih olimpijcev. Filmi so na sporedu vsako sredo.

Atlet Marko Račič je tekmoval v Londonu leta 1948. Obdobje po vojni je bil čas pomanjkanja. "Ker so rekli, da bo hrana slabša, smo morali s seboj pripeljati cele pakete salam in je bilo potem, ko smo odprli kovčke, vse plesnivo," se spominja neprijetne "kulinarične izkušnje".

Vodstvo reprezentance je bilo vseeno zelo ambiciozno in je zahtevalo, da se v teku na 400 metrov drži najboljših. "Preveč sem se zagnal, na 300 metrih pa sem imel noge tako trde, da sem mislil, da ne bom prišel v cilj. Čudež je bil, bil sem drugi in se uvrstil v četrtfinale."

Račič je ponosen, da je bil olimpijec: "To je nekaj večnega, to te spremlja vse življenje. Kamorkoli pridem, rečejo, da sem olimpijec, čeprav nisem osvojil medalje."

Cerar zlat tako na Japonskem kot v Mehiki
Izjemno uspešen olimpijec je bil telovadec Miro Cerar. Že leta 1960 je bil v igri za medaljo, sanje pa so se mu uresničil štiri leta kasneje. V Tokiu je osvojil zlato in bronasto medaljo. Leta 1968 je v Mehiki dobil še eno zlato medaljo. Obakrat ga je doletela čast, da je na odprtju nosil zastavo in vodil jugoslovanske športnike. Spominja se, da je takrat res vladal pravi olimpijsko duh.

Načelo "važno je sodelovati, ne pa zmagati," je seveda že povsem zvodenelo, se strinja tudi strelec Rajmond Debevec. "Igre so se skomercializirale in pomemben je le uspeh."

Čeprav je Debevec, ki bo v Londonu tekmoval na osmih olimpijskih igrah, med favorite sodil že leta 1988, je na prvo olimpijsko medaljo (postal je olimpijski prvak) čakal do Sydneyja leta 2000. Štiri leta kasneje je v dramatičnem razpletu izgubil medaljo, toda v Pekingu je bila sreča na njegovi strani. Američan Emmons je nepričakovano ustrelil le štirico bron je bil Debevčev.

Slavje je bilo nepopisno: "Takšen izbruh čustev se redko vidi. Kitajec, ki je zmagal, ni zmogel niti poštenega nasmeška, jaz pa sem vriskal od veselja."