24-letni plavalec ravenskega Fužinarja je novi junak slovenskega športa. V Debrecenu je z zlatom na 50 prsno postal tretji Slovenec, po Borutu Petriču in Sari Isaković, ki se je v 50-metrskem bazenu povzpel na prvo mesto v Evropi. Prav mogoče je, da bi Dugonjić na Madžarskem osvojil celo dve zlati medalji, toda na 100 metrov prsno so se mu tik pred finalom strgale kopalke. Preberite, kaj je povedal v pogovoru za Val 202.

Začniva kar pri kopalkah. Kaj se je dogajalo? Ste prepozno opazili luknjico, ki se je potem razširila?
Sploh ni bilo luknjice. Pet sekund, preden sem stopil na štartni blok, sem se še zadnjič potrepljal po nogah in kar naenkrat sem slišal, kako so se kopalke strgale po stegnu. Videl sem, da sem napol nag, dvignil roko, če bi mi dovolili zamenjati kopalke. Žal časa ni bilo, s tem bi zmedel ostale tekmece, moral sem se sprijazniti in skočiti v vodo.

Časa ni bilo, pravite. Je običajno, da ponudijo tekmovalcu to možnost?
Slišal sem, da imaš v tem primeru na voljo pet minut, da si zamenjaš kopalke, ampak pri teh kopalkah traja vsaj od 10 do 15 minut, da jih preoblečeš. Ni bilo časa.

Laiki si težko predstavljamo, kako lahko takšen dogodek vpliva na rezultat. Kaj se dogaja z uporom v vodi pri strganih kopalkah?
V bistvu bi bilo bolje, če bi plaval v trening kopalkah. Ker so se mi strgale po stegnu, je veliko upora in so potem kopalke kot kakšno padalo ali balon. Voda se ustavlja v kopalkah in plavati je veliko težje, sploh drugih 50 metrov.

Kaj se dogaja v glavi?
Poskušal sem čim prej odmisliti, kaj se je zgodilo. Prvih 25 metrov je bilo tako, kot da bi pozabil, ampak ni šlo. Zelo težko je, zelo te dekoncentrira, če se to zgodi tik pred štartom.

Pred evropskim prvenstvom ste zboleli za trebušno gripo, na 100 metrov so se vam strgale kopalke. Toliko smole, pa na koncu vseeno zlato. Vas težko kaj vrže s tira?
Ne. Morda pa bom zaradi strganih kopalk postal prepoznavnejši. Opremljevalec Speedo se je tudi odzval. Sem pa zelo vesel, da se mi je na 50 metrov sreča povrnila.

V tej disciplini je treba imeti tudi nekaj sreče ...
Res, saj so v igri stotinke. Čeprav - jaz sem bil dve desetinki spredaj in sreče niti nisem potreboval, saj sem plaval res dobro. Bil sem nervozen pred tekmo, vedel sem, da sem eden najhitrejših in če ne bo medalje, bo spet tragedija. Trema je bila. Ko sem zmagal, sem si res oddahnil. Trud je bil poplačan.

Danes ste že trenirali ... Ni časa za počitek?
Žal ne. Olimpijske igre bodo kmalu, to pa bo moja glavna tekma letos. Evropsko prvenstvo je bilo le nekakšen trening pred Londonom.

Kakšni so cilji za olimpijske igre?
Cilj je finale, to je realno in za olimpijske igre visok cilj. Za to bom moral verjetno za kakšne pol sekunde popraviti osebni rekord, kar sem sposoben. Kaj več bo težko. Le če bi imel veliko sreče, bo medalja v igri. Že v polfinale bo težko priti. Smo zelo izenačeni, konkurenca bo izjemna. Zdaj se bom povsem posvetil plavanju na 100-metrski razdalji in 50 malo zanemaril.

Visoki ste 2,06 metra. Vas na univerzi v Kaliforniji še vedno sprašujejo, ali igrate košarko?
V ZDA me res še kar sprašujejo, za koga igram. Kar čudno jim je, kako sem lahko tako velik plavalec.

Je pri plavanju višina dobrodošla?
V bistvu je. Pri šprintih. Po navadi so tekmovalci v kravlu največji. Kar čudno je, da plavam prsno. Po navadi so plavalci prsnega sloga manjši. Za prsno moraš biti malo bolj koordiniran. Jaz sem zelo koordiniran za svojo višino.

Bolj kot košarka vam je všeč tenis, kajne?
To pa res. Če ne bi plaval, bi igral tenis. Če imam čas, enkrat tedensko vzamem lopar in ga igram z ženo ali s soplavalci.

Ali v prostem času tudi berete knjige? Sprašujemo zato, ker je vaša knjižničarka iz osnovne šole povedala, da ste bili zelo priden bralec!
Ja, res je, rad sem bral, posebej knjige z veliko slikami.