Športni psiholog in mentalni trener Matej Lunežnik pravi, da veliko dejavnikov vpliva na to, ali bo tekma užitek ali stres: pripravljenost športnika, pomembnost tekme, moč motivacije, stopnja tekmovalne zrelosti, predvsem pa mentalna priprava. "Najprej bi ločil dva vidika stresa. Prvi je t. i. telesni stres. Ko si na neki preizkušnji, se sproži telesni odziv, ki je podoben stresnemu odzivu v nevarnosti. Športnik doživi, kot se reče, tremo, adrenalin se sprosti v mišice, začne pospešeno dihati, začuti rahlo napetost v mišicah ... To je telesni stres, in ta je pozitiven, saj telo pripravlja na napor. Tudi dirkalniki formule ena se morajo pred začetkom dirke ogreti. Drugi vidik stresa pa je miselni. Spremljajo ga predvsem negativne misli: ali sem dovolj dober, kaj če mi ne uspe, bom spet naredil napako ... Takšne vrste miselna naravnanost je lahko problem in se večinoma tudi pojavi pri športnikih. S tem stresom se največ ukvarjamo v športni psihologiji."

Tekmovanje ne more biti enako ležanju v džakuziju
Športnik se na tekmi precej ukvarja z miselnim stresom, in le če je osredotočen na tisto, kar mora narediti, ne pa na to, kaj bi lahko šlo narobe, je lahko dobro pripravljen na tekmo: "V svoji pozornosti mora upoštevati dejavnike, ki prinašajo uspeh, in se izogibati tistim, ki prinašajo neuspeh. Če je tekmovalna zrelost na visoki ravni, če je športnik dobro pripravljen in ve, na kaj mora biti pozoren, je lahko tekmovanje v neki meri tudi užitek, pa ne v takšnem smislu, kot če ležiš v džakuziju ali če poješ dobro kosilo. Gre za neko pozitivno energijo, ki jo športnik čuti in ve, da mu lahko prinese uspeh. Toda takšna stanja so zelo redka. V večini primerov športniki do tega stanja ne pridejo. So celo v negativnem miselnem procesu, ker jih skrbi, ali jim bo uspelo doseči cilj ali ne. Užitka seveda potem ne more biti. V bistvu športnikova želja niti ni uživati v samem procesu tekmovanju. Športnik začuti zadovoljstvo od doseganju zastavljenih ciljev. To mu prinaša užitek."

Sorodna novica Massi pogreša vojake in opozarja, da tekmovanje ne more biti užitek

Tudi najboljši so polni dvomov
Andrea Massi nam je v enem od intervjujev povedal, da ga motijo izjave nekaterih slovenskih smučarjev, da gredo na tekmo uživat. "Glavno je imeti se luštno in govoriti, da smučaš za užitek. Še Hirscher pravi, da je vsaka tekma boj za zmago in noben užitek," je dejal Massi. Lunežnik pravi, da se kar strinja z njim. "Ivica Kostelić mi je zaupal, da je leta 2003, ko je postal svetovni slalomski prvak, točno vedel, da mu bo uspelo, v večini primerov pa ni bilo tako. Ne morete verjeti, koliko imajo tudi najboljši športniki dvomov, ali jim bo uspelo ali ne. To je tudi sporočilo mlajšim, da gre za premikanje mej in razvoj, ki prinaša stopnjo negotovosti in s tem stres. Negotovosti je veliko, zato je tekmovanje pogosto stres."

Večina ne trenira miselne priprave
Matej Lunežnik poudarja, da gre pri športu predvsem za premikanje mej. "Ko dosežeš neko letvico, ki si si jo postavil, si na neki način stres uravnotežil, a si potem postaviš spet višjo mejo. V bistvu je želja po napredku, razvoju gonilo športa in sploh vsega, kar počnemo v življenju. Ta velika potreba po samoaktualizaciji, izkoristku svojih potencialov je pri vrhunskih športnikih praktično vedno prisotna. Petra Majdič je lepo rekla, ko so jo vprašali, zakaj je vse to počela. Rekla je: Želela sem doseči nekaj velikega ... S telesnega vidika je torej v redu, da je neki stres prisoten. Športnik začuti malo mravljince v trebuhu, pospeši dihanje ... Kot že rečeno, pa ni dobro, če je prisoten pretiran miselni stres. Zaradi neobvladovanja negativnih misli veliko športnikov na pomembnih tekmah odpove in ne pokažejo tistega, kaj znajo."

Trpljenje in užitek
Atletinja Maruša Mišmaš je zelo slikovita: "Tresem se (pred štartom) in mi je celo rahlo slabo. Ampak ti občutki morajo biti prisotni. Adrenalin omogoči telesu, da lahko iztisne še več iz sebe. Ni lahko prenašati takega stresa, ampak je vredno! Obožujem ta občutek in uživam na tekmah." Skratka, trpljenje in užitek. Lunežnik: "Tekmovalna zrelost seveda lahko pride z izkušnjami in leti tekmovanj, lahko pa tudi z mentalnimi treningi, kar je bližja pot! Mentalna priprava je po mojem mnenju enakovredna telesni pripravi. Športnike rad vprašam, koliko k uspehu na tekmovanju pripomore mentalna sposobnost, njihova psiha. Vsi odgovorijo, da več kot polovico. Ko jih vprašam, koliko trenirajo mentalno pripravo, pa večina odgovori: nič."