21-letni Ljubljančan, sicer član Aerokluba Postojna, je novo rekordno znamko pomaknil na 8060 metrov, torej slabih 500 metrov višje od dosežka Žnidaršiča, ki je letel do višine 7600 metrov.

Dobre je prve korake v svet tekmovalnega športa naredil na smučarski skakalnici, kjer je pravzaprav postavil tudi nekaj temeljev jadralnemu letenju, ki mu je zaradi študija nazadnje dal prednost pred skakalno kariero.

"Imam zlato medaljo z ekipne tekme na olimpijskem festivalu evropske mladine, drugo mesto na mladinskem državnem prvenstvu in še nekaj podobnih uspehov," je v pogovoru s Sandijem Škvarčem za TV Koper povedal o svojih skakalnih dosežkih. Zlata na olimpijskem festivalu evropske mladine pred petimi leti v Turčiji se je veselil skupaj s Timijem Zajcem.

Ko je v Postojni sedel v kabino jadralnega letala in opravil izpit za pilota, je hitro začel pogledovati dlje in višje. Vznemirjali so ga dosežki njegovih predhodnikov in tudi sam je začel analizirati pojav t. i. zračnih valov, ki so, laično rečeno, najboljši pogon za doseganje ekstremnih višin.

O rekordu v zadnjih dveh letih precej razmišljal

Jadralno letalo se v osnovi vedno spušča proti zemlji. Kako strmo in hitro, je odvisno predvsem od njegovih karakteristik, strokovno jim rečemo drsno razmerje. Navzgor lahko leti le ob primerni kombinaciji pilotskih veščin in dogajanja v zračni masi, ki v povezavi s konfiguracijo terena ustvarja termične stebre oziroma pobočna dviganja. Ob primernem sosledju tudi valove. Ti nastanejo, ko zračni tok trči ob oviro, ob kateri se dvigne. Na teh valovih se je mogoče z jadralnim letalom odpeljati zelo visoko.

"Vse se mora sestaviti, da lahko postaviš rekord. Najpomembnejše je, da vemo, kje so valovi. To je načeloma dokaj preprosto, ker se vse da matematično izračunati. Iz hitrosti vetra dobimo valovno dolžino in potem izvemo, kje natančno bo val. Je pa v zraku potem še kar nekaj iskanja, da lahko najdemo ta val," je pojasnil Dobre.

Njegove priprave na rekordni polet so bile temeljite, pomagale so tudi izkušnje iz prejšnjih poskusov. "Ta rekord sem načrtoval, pripravljal sem se na to, v zadnjih dveh letih sem o tem precej razmišljal. Od lanskega leta sem dvakrat letel na valovih in sem jih že nekoliko poznal, tako da je to kar pomagalo."

Letel z Elanovim letalom DG-100

Rekordni polet proti meji, kjer troposfera prehaja v stratosfero, se torej ne rodi čez noč, še manj zgolj zaradi želje in golega poguma oziroma užitka. Vzpon z jadralnim letalom na višine, na katerih so vrhovi Himalaje, je podvig. Zahteven je predvsem iz zornega kota človeške prilagodljivosti ekstremnim višinam. Tam zgoraj je meja med uspehom in neuspehom zelo tanka, tveganje je sestavni del takšnega letenja.

Proti tem višinam so v preteklosti zajadrali številni, najboljši svetovni dosežki, tudi v znanstveno-športne namene, so pogumne jadralce odpeljali še precej višje.

Pri nas je prvi polet čez 7000 metrov leta 2003 dokumentiral Novogoričan Matija Kodrič. Kar 17 let je trajalo, da ga je presegel Žnidaršič, zdaj je rekordno znamko še nekoliko višje pomaknil Dobre. Zanimivo je, da so se vsi trije rekordni poleti začeli na postojnskem letališču. Bernard je za nameček letel z Elanovim letalom DG-100, ki ni med najsodobnejšimi.

Sorodna novica Nad Velebitom ujel pravi val in poletel do rekorda

Sedel čisto pri miru, da ne bi stisnil kakšne cevke od kisika

Podvig mladega letalca se je začel v zgodnjem zimskem jutru. Višino je najprej nabiral nad Vipavsko dolino, nato pa se je usmeril proti Dalmaciji, kjer je nad Velebitom zajadral proti rekordu. Ne samo dosežek, svojevrstna nagrada je bil tudi izjemen razgled.

"Je veliko užitka, zato tudi to delamo. Ko si tako visoko, veš, da si se pripravljal na to dolgo in je zato užitek še večji. Je pa treba biti zelo osredotočen, ves čas je prisoten tudi neki strah. Če kar koli odpove, je nevarno, vendar je tveganje kalkulirano. Predvsem je treba ves čas gledati oksimeter, da je nasičenost kisika v krvi dovolj velika. Na 6000 metrih sem preveril, koliko kisika imam še v jeklenki. Ko sem videl, da ga je dovolj, sem lahko šel na 8000 metrov. Sem pa od 6000 metrov naprej ves čas sedel čisto pri miru, da ne bi morebiti stisnil kakšne cevke in se ne bi kaj zgodilo s kisikom," je razložil Dobre.

Pa je bila na 8000 metrih meja, ki si jo je sam postavil? Ali bi šlo še višje, če bi želel? "Gotovo bi se dalo iti naprej, vendar zaradi varnosti, ker bi bilo preveliko tveganje, nisem želel iti višje. Moj cilj je bil izboljšati rekord, ne pa da bi se spravljal v nevarnost."

Mogoč bi bil polet do višine 12.000 metrov

Analiziranje vremenskih kart in vetrov in računalniške simulacije nakazujejo, da bi bil v tem delu mogoč polet nekje do višine 12.000 metrov. Seveda z ustrezno opremo, predvsem rezervnim kisikom in obleko pod pritiskom.

Dobre je rekordno znamko dvignil zelo visoko in tako on kot še kdo, ki je željan ekstremnih podvigov, zdaj čakajo, da bo vreme znova ponudilo razmere za izzivanje tovrstnih meja.