Te zdaj lahko prireja le Športna loterija. V parlamentarni postopek je zakon vložil poslanec SMC-ja Branko Zorman. Državni zbor ga je s 35 glasovi za in 26 proti sprejel 20. marca, a je sedem dni pozneje državni svet izglasoval odložilni veto z 18 glasovi za in 12 proti. O noveli se bo znova odločalo v četrtek.

Poslovni direktor nogometnega kluba Domžale Matej Oražem je dejal, da sta z njegovim klubom zgolj v desetih dneh, odkar so poslanci zakon sprejeli prvič, dve tuji stavnici že stopili v stik in se pozanimali, kakšna je možnost sponzoriranja. Pogovori so potem zastali.

Simič: Če ne bo spremembe zdaj, je v naslednjih osmih letih ne bo
Poslovni direktor nogometnega kluba Olimpija Dejan Stamenković je dejal, da si tudi v ljubljanskem klubu želijo sprostitev trga športnih stav. Upanje, da bodo v četrtek v državnem zboru poslanci zakon podprli, so izrazili tudi generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec in vodja marketinga Košarkarske zveze Slovenije Damir Rađenović, predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanović in davčni strokovnjak Ivan Simič. Nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Simič je tudi ocenil, da zakon, če ga poslanci ne bodo podprli, v naslednjih osmih letih ne bo deležen sprememb.

"Pred nekaj meseci se je sprejemal zakon o ukinitvi prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah. Bilo je veliko prahu, po uveljaviti pa se ni zgodilo nič pretresljivega, le klubi imamo možnost zaslužiti nekaj več denarja," je spomnil Oražem.

Drava je sklenila pogodbo, nato pa bila kaznovana
Izpostavil je primer nogometnega kluba Drava, ki je pred desetimi leti sklenil pogodbo s tujim ponudnikom športnih stav. "Sklenili so pogodbo v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov letno, z bonusi pa še bogatejšo, kar je v tem trenutku več kot polovica proračuna nogometnega kluba Domžal. Potem pa je ptujski klub moral zaradi naše zakonodaje pogodbo prekiniti in plačati še visoko kazen zaradi nedovoljenega oglaševanja," je navedel Oražem.

Dodal je, da morajo tuji klubi, ki pridejo na gostovanje v Slovenijo, zamenjati drese, če imajo na njih tujega ponudnika športnih stav. "Ko smo gostovali v Nemčiji, smo od tujega ponudnika dobili več denarja, kot smo od Športne loterije v desetih letih. Poleg tega bi poudaril, da se športni izidi ne prirejajo zaradi večje ponudbe športnih stav, ampak zato, ker športniki niso plačani, saj številni klubi nimajo dovolj denarja. Zato podpiramo spremembe, ki bi prinesle dodatna sredstva, saj so športne stavnice drugi ali tretji največji oglaševalec v športu."

Stanje ne bi bilo moglo biti slabše, meni Stefanović
Stefanović je menil, da "stanje v Sloveniji na tem področju slabše ne more biti". Po njegovem mnenju je edina rešitev, da se trg športnih stav liberalizira. "Poleg koncesij in povečanja sponzorskega trga s tujimi ponudniki športnih stav pa je treba narediti še več. Povečati bi morali delež od prometa športnih stav, ki bi neposredno pripadel športnim organizacijam, in ukiniti tudi davek na srečke, ki je bil sprejet kot krizni zakon, pa je še vedno v veljavi," je menil Stefanović.