Bertoncelj je razkril: "Mitja mi je zjutraj pred finalom poslal kratko sms-sporočilo, da je ponosen, ker trenira z mano, ampak jaz mislim, da je še vedno ravno nasprotno - da sem jaz ponosen, da sem lahko do zdaj in da bom lahko tudi v prihodnje treniral z njim." Petkovška, štirikratnega evropskega prvaka na bradlji, v Birminghamu ni bilo, ker se po poškodbi šele vrača med najboljše. Z Aljažem Peganom sta Slovence dodobra razvadila in z največjih tekmovanj pridno nosila medalje. Tokrat je za slovenski presežek poskrbel 25-letni Škofjeločan.

Pot do kolajne je bila vse prej kot lahka. Zapletlo se je, ko so Sašu Bertonclju sodniki napačno izračunali izhodiščno vrednost sestave. Če bi obstalo pri prvi oceni, bi Bertoncelj tekmovanje končal na 4. mestu. Po pritožbi slovenskega tabora so sodniki popravili svojo zmoto in s tem Bertonclju odprli pot do medalje. Dolgoletno trdo delo, Bertoncelj velja za pravega garača, se je le obrestovalo in študentu športnega treniranja se je od srca odvalil kamen. "To je tako lep občutek, da se ga ne da opisati. V to kolajno je bilo vloženo toliko dela, toliko truda, da lahko rečem le - končno! Zame je ta kolajna kot zlata!"

Kako ste spremljali finalni nastop Saše Bertonclja?
Z družino smo se doma veselili in odprli šampanjec. Bili smo neverjetno navdušeni. Sašo je moj odličen kolega, skupaj trenirava že vse življenje. Ponosen sem, da skupaj telovadiva.

Po finalu je povedal, da mu je veliko breme padlo z ramen? Vi najbolje veste: koliko je treniral, kako je bil motiviran?
Pri njem nikoli ni bilo nobene dileme, sploh ga ni bilo treba priganjati, saj je vedno vedel, kaj želi doseči. Ima takšno motivacijo, da pravzaprav v tem smislu ne potrebuje trenerja.

Menite, da bo tudi v prihodnje sposoben osvajati medalje na največjih tekmovanjih?
Seveda, postal je telovadec vrhunskega razreda, kot sva bila midva z Aljažem. No, Aljaž je še vedno konkurenčen, jaz pa sem trenutno poškodovan. Sašo je v samem vrhu in tudi v svetovnem merilu je le peščica tekmovalcev, ki ga lahko premaga.

Na konju je v nedeljo zmagal Škot Daniel Keatings, ki je star le 20 let. Bertoncelj jih ima 25. Se vam zdi, da je dolgo potreboval za preboj v vrh?
Hitro se zgodi, da ti vaja nekajkrat ne uspe, pa leta kar gredo. Sašo je bil že nekaj let v vrhu, saj je kakovosten telovadec, vendar je imel težave, ker je slabo tekmoval. Zdaj je to izboljšal, čeprav, zanimivo, v Birminghamu sploh ni naredil dobre vaje.

Z Aljažem Peganom sta pogosto tarnala, da razmere za slovenskega telovadce pri nas niso dobre. V kakšnih razmerah pa trenira Bertoncelj?
Pri meni so bile razmere za trening bradlje vedno solidne, prav tako so tudi pri Sašu. Ko sem govoril, da ni pravih pogojev, sem mislil na zanamce, ki nimajo razmer za trening vseh orodij.

Imeli ste težave zaradi poškodbe hrbta. Je zdaj vse v redu oziroma ali boste lahko nastopali v drugem delu sezone?
Zadnji tedni so bolj optimistični. Dobil sem pravi občutek in upanje. Verjamem, da bom lahko spet dobro telovadil in si želim na svetovno prvenstvo.

Kako pa ste se vi nekoč znašli na konju z ročaji?
Ker smo v štartu vsi telovadci mnogobojci - sam sem se pra na ta način uvrstil na olimpijske igre 2000 v Sydneyju, sem včasih telovadil na konju. To je bilo bolj pomožno orodje, le za eno lepo kratko vajo, toliko, da ne padem z orodja.

So kakšne zakonitosti, zakaj nekomu bolj ustreza konj, drugemu bradlja?
Nekaj tega je prirojeno oziroma odvisno od telesne konstrukcije, tu pa je še preprosto ljubezen do posameznega orodja.