Če se kolesarji te dni vendarle lahko usedejo na kolo in kolesarijo v svoji občini, tekači pa trenirajo vsaj v naravi (na štadione ne smejo), so plavalci med pandemijo v posebnem položaju. Do osnovnega medija, vode, bazena, namreč nimajo dostopa. Že mesec dni so kot ribe na suhem, negotovosti je veliko, najhuje je, da se izgubi občutek za vodo, tehnika niti ne. Načrti so se porušili ...

Sorodna novica To obdobje je naporno predvsem s psihološkega vidika

"V 18-letni karieri nikoli nisem bila brez treninga več kot dva tedna, zato je za nas plavalce to obdobje zelo težavno. Ostajam pozitivna in upam, da bom šla lahko kmalu v vodo," je povedala Tjaša Oder, članica Fužinarja.

Nihče ne ve, kako se bo to poznalo na rezultatih. Selektor Gorazd Podržavnik: "Velja pravilo, da en teden brez vodnega treninga pomeni, da potrebuješ tri tedne, da se vrneš na isto. En mesec na suhem pomeni, da potrebuješ tri mesece, da se vrneš."

Trener Tomaž Torkar se sprašuje, kako naprej. "Izpustiti dva meseca treninga in se potem pripravljati na evropsko prvenstvo (EP je prestavljen na avgust) – ali je to sploh smiselno glede na to, da so prihodnje leto olimpijske igre."

Nekatere države imajo tako imenovane plavalne karantenske centre samo za reprezentante. Pri nas jim česa takšnega ni uspelo uresničiti.